Iskalne možnosti (Stran 22 od 63)

Bogati z naravo ali od kod pride vse, ko ni ničesar več?
Besedilo: Dario Cortese

V današnjih spreminjajočih se časih se ne moremo izogniti vlaku, ki vse hitreje in močneje pelje v krizo. Kajti vsi vemo, da se vlak, ko enkrat povleče za seboj kompozicijo vagonov, težko hitro ustavi. Toda o tem, ali stopimo vanj ali se kot po naključju ali nalašč znajdemo pred njim na tirih, odločamo sami.

Kaj pa zavora v sili?
To ima vsak sam in leži nekje v glavi oziroma v predstavi sveta, kakršnega mislimo, da poznamo. Kar se dogaja zdaj in se bo na vse hitreje vozečem se vlaku dogajalo še naprej, ni nič drugega kot spodbuda za spremembo predstav in pogleda na svet. In seveda za delovanje. Zavora v sili nikakor ne bo ustavila vlaka, bo pa omogočila izstop iz vsega v nič. Iz vsega, kar velja danes, v nič, ki je vse. To ni nič drugega kot izstop iz trenutnega razpadajočega sistema nadzora („krize“) v vseobsežno in trajno blaginjo narave. Pri tem nam zelo pomaga sprememba pogleda na prehrano, ki v našem življenju seveda še zdaleč ni najpomembnejša, je pa vir najtrdneje zakoreninjenih navad, predstav, pa tudi napak.

Od kod (s katerega planeta?) izvirajo vse rastline in hrana, ki „raste“ na policah trgovin? V kateri hrani je največ hranil? Katera hrana je najdražja? Katera hrana je brezplačna? Ali je med skrajnostmi kakšna povezava? Sploh pa, kaj je hrana?
Verjetno je najbolj nazoren primer, ki nakazuje odgovore, prikaz boja na vrtu. Gojene rastline so dobre, pleveli so slabi. Prizadevamo si in delamo, pleveli pa rastejo kar sami od sebe – to ni pravično! Ali pač? Med pleveli je nekaj odličnih vrst divje zelenjave. Skoraj vsi pleveli so užitni in po prehranski moči od tri- do štirikrat prekašajo zelenjavo, ki jo skušamo gojiti med njimi.
Za divje prednike gojenih rastlin, ki še vedno rastejo vsenaokoli, velja podobno. Kajti vse gojene rastline so se šele v zadnjih nekaj tisočletjih s pomočjo sprva zelo enostavne genske tehnologije (odbiranje, križanje), zdaj pa vse bolj nasilne (prenos genov med sicer povsem različnimi vrstami živih bitij), razvile v gojeno bogastvo. Toda to bogastvo potrebuje velik narekovaj, saj njegova prehranska vrednost iz dneva v dan kopni. Če bi se hrana, na primer zelenjava, prodajala po kakovosti in hranilni moči, bi morala biti tista, ki je brezplačna (pleveli, divji predniki gojenih rastlin in druga užitna divja zelenjava), najdražja, za tisto, ki je najdražja, pa bi nam moral prodajalec pri nakupu vsaj nekaj plačati.

Prav v tem je pomen užitnih divjih rastlin: pomagajo nam spremeniti pogled na svet, kakršnega mislimo, da poznamo. V ekonomiji narave vlada blaginja. Vsega je preveč oziroma ravno dovolj glede na razmere. Obenem v naravi ni prostora za romantiko: tudi med rastlinami, bodisi v gozdu, na travniku ali na vrtu, vlada boj za prevlado. Med naravo in „kultiviranjem“ narave pa sploh. Globalno gledano komaj še vzdržujemo okope pred silami narave, saj črpamo iz narave, namesto da bi sodelovali z njo. Na področju pridelave hrane je najučinkovitejši prikaz sodelovanja permakultura, na področju prehrane pa sprememba pogleda na to, kaj je hrana. Večino tega, kar danes velja za hrano, ni več hrana oziroma vsaj ni več dovolj hranilna za potrebe našega telesa.

Zato se prilagodimo „krizi“, sprejmimo spodbudo ter se odpravimo na travnike, na vrt in v gozd. Gledano skozi krizno ekonomijo (ki si želi, da bi postali še večji potrošnik plačljivega blaga), je to skrajno neumestna dejavnost, pogled skozi ekonomijo narave pa pokaže, da medtem veliko zaslužimo. Vse bolj se urimo v opazovanju, ki je temelj komunikacije z naravo. Ustvarjalna lakota nas pripravlja k temu, da spoznamo užitno divjo rastlino, dve ali tri. In nato še druge, kajti ko enkrat poznamo nekaj rastlin, jih s pol manj „dela“ spoznamo („prislužimo“) še enkrat več. Ne smemo pozabiti, da pri nas in v okolici prav po svoje, torej divje, raste več kot 3.000 vrst rastlin in približno polovica jih je uporabnih za prehrano. Nekje je rastlin več, drugje manj, na primer v Veliki Britaniji komaj pol toliko kot pri nas.

V povprečju užitne divje rastline vsebujejo do štirikrat več rudnin, vitaminov, antioksidantov in drugih bioaktivnih snovi, nekatere pa celo več; kraljica med vsemi divjinkami je zagotovo kopriva. Divje bogastvo pripravimo na različne načine: mlade liste in poganjke uživamo surove, starejše dušimo, pečemo, kuhamo v juhah, enolončnicah, pripravimo zelenjavne zavitke. Marsikatero divjinko lahko posušimo ali vložimo na različne načine ter tako shranimo za poznejšo uporabo. Vsak dan v letu, tudi sredi zime, lahko naberemo kaj divje užitnega, res pa je, da je glavna sezona divje zelenjave glede na rastišče spomladi in poleti. Jeseni po deževju odžene spet, takrat zorijo tudi divji plodovi. Nekatere vrste divjega sadja nabiramo že poleti, ko je tudi najprimernejši čas za nabiranje divjih začimbnih zelišč.
Torej veselo na delo. „Delo“? Zahtevna naloga, ki stane vse. In nič. Z njeno pomočjo se prepustimo vsemu, kar je. Medtem, mimogrede, rečemo krizi: „Ne.“ Kajti šele ko ni ničesar več, se zgodi vse. Saj vse, vsaj glede narave, že je.

Prijetno divji tek, kajti ne pozabimo, da je gibanje najpomembnejši del prehrane.
Vir knjige: Nekaj divjega (2011) in Nekaj divjega v drugo (2012)

Dober spanec – najboljša naložba

Celostni pristop do zdravja vključuje tudi kakovost našega nočnega življenja – spanja. Če gre verjeti britanskim raziskovalcem, povprečen Zemljan prespi 26 let svojega življenja. To ni zanemarljivo malo. Zakaj torej ne bi tega časa raje namenili krepitvi zdravja, kot pa njegovemu dodatnemu izčrpavanju z nočnim delom, nadurami, gledanjem televizijskih nanizank, brskanju po spletu, pijančevanju itd.? V dobrem spancu se namreč zares skriva zdravilna moč. To je dobro vedel tudi Alfred Vogel. Poglejmo, kaj je o tej temi zapisal.

Spanje je nepogrešljivo zdravilo
Spanja ne morejo nadomestiti niti najboljša zdravila niti veliko bogastvo. Kadar se nas kaj loteva, vemo, da je potrebno in ga ne bi smeli opustiti, sicer se nam bo sčasoma maščevalo, ko se nas bo začelo izogibati. Ali se zavedamo, da spanje polni naše življenjske baterije, da se z njim spočijemo in sprostimo? Med spanjem lahko pozabimo. Kadar je bil kak dan poln nadlog, ga sklenemo z usmiljenim spanjem. Za živce, možgane, mišice in žile pomeni miren počitek. V njem si oddahnejo in prerodijo milijoni telesnih celic. V svojem čudovitem delovanju je spanje skrivnostni naravni pojav.

Kako dolgo naj človek spi?
Nekdo pravi, da mora spati od 7 do 8 ur, da si odpočije in si nabere novih moči, nekdo drug pravi, da mu je dovolj od 4 do 5 ur spanja. Mnenja so vsekakor različna, vendar pa ko naše telesne in živčne moči pričnejo nenadoma pešati, se je dobro vprašati, kako je z našim spanjem. Če se ozremo v naravo, vidimo, da se naravna ljudstva še vedno ravnajo po pernatih prijateljih – pticah. S sončnim vzhodom vstanejo, s sončnim zahodom ležejo k počitku. Naravno spanje naj bi torej trajalo od sončnega zahoda do sončnega vzhoda. Današnji „napredni“ civilizaciji je seveda to smešno. Le zakaj bi tako živeli, če nam je dano, da imamo svetilke itd., prav tako se na naravni ritem spanja, ki bi bil najbolj zdrav za nas, ne bi mogli ponovno prilagoditi zaradi družabnih, gospodarskih in poslovnih vzrokov. Bi se pa nedvomno lahko poskusili preusmeriti na naravni ritem spanja, ko zbolimo ali ko smo na počitnicah.

Namesto da negujemo družabnost, ki traja pozno v noč, si je bolje vzeti čas in preizkusiti naravno spanje. Če se tega navadimo na počitnicah, bomo morda uspeli dvakrat ali trikrat na teden črtati družabne obveznosti in se naužiti obnavljajočih se moči naravnega spanja. Od tega bo imelo prav gotovo koristi tudi naše poklicno in družabno življenje, kajti naše moči se bodo ustrezno okrepile. Če hočemo napolniti svoje „baterije“, bomo to dosegli le s spanjem pred polnočjo. Staro kmečko pravilo pravi: „Ura spanja pred polnočjo je vredna toliko kot dve uri po polnoči.“ To nikakor ni slepilo, temveč znanstveno dokazano dejstvo, ki ga lahko vsak preizkusi sam, če se za 14 dni preusmeri na naraven ritem spanja. S soncem naj gre počivat in z njim naj vstaja, in kmalu bo opazil, kako se mu živci obnavljajo, odpornost pa povečuje.

Kakšna naj bo postelja?
Človek ne spi zdravo in krepilno v mehkih, preležanih posteljah, ki se oblikujejo kot kad, ko vanje ležemo. Če človek pri tem leži še na visokem vzglavniku, se mu hrbtenica lahko ukrivi v pravo kačasto vijugo. Če bi speče presvetlili z rentgenom, bi dobili mnoge slike takšnih upognjenih hrbtenic. Zato je razumljivo, da so omogočale stare kmečke postelje, v katerih že prababica ni mogla ležati naravnost, vse kaj drugega kot higiensko spanje. Zdrava postelja mora imeti določeno trdoto, kajti v premehki in preveč upogljivi postelji se krvne žile, predvsem pa vene, nekoliko priprejo, kar slabo vpliva na krvni obtok. Mnogi so občutljivi tudi na umetne materiale (žimnico iz penaste gume), revmatiki pa se neugodno odzivajo na kovinske vložke.

Odeja naj bo lahka in luknjičasta ter ne nepredušna. Lahka puhasta odeja daje čudovito toploto, stare težke pernice pa so pravo breme. V mnogih krajih so v navadi le volnene odeje. Pri zelo hladnem vremenu pa mnogih, ki jih zebe, te brez dodatne pernice ne grejejo dovolj. Kdor torej hitro občuti mraz, bo potreboval dobro volneno in še puhasto odejo. Nekdo, ki pa je po naravi topel, se bo poleti počutil bolje pod odejo iz puha kakor pod volneno odejo, ki mu je prevroča. Odeje iz volnenih vlaken, zlasti iz kamelje ali angora volne, zelo ugodno delujejo, ne samo zaradi dobre izolacije, temveč tudi zaradi polja električne napetosti, ki pri tem nastane. Številne osebe, predvsem pa revmatiki in artritiki, se slabo odzivajo na odeje iz umetnih vlaken.

Tudi posteljno perilo je dobro redno menjavati in med uporabo občasno sončiti. To spodbudi telesne pore, ki bodo dobro delovale. Ni utvara, da ležemo v sveže preoblečeno posteljo z dvakrat boljšim občutkom.

Kaj pa zrak v spalnici?
Predihani zrak v spalnici moti normalno izmenjavo plinov in spanje v takih pogojih ne bo krepilno. Nič čudnega, če se človek zjutraj ne zbudi osvežen. V preteklosti je veljalo, da je treba spati pri odprtem oknu. Danes, v dobi centralnega ogrevanja, je nujno pred spanjem odpreti okno, da hladen zrak z mnogo kisika znova osveži sobo. Kjer so peči v spalnici, naj nekoliko odprto okno skrbi za nenehen dotok svežega zraka.

Čisti v posteljo
Kakor moramo paziti na redno menjavanje posteljnega perila, tako moramo paziti tudi na čistočo telesa. Nikoli ne smemo k počitku leči prepoteni, temveč se moramo prej oprhati. Potenje je zdravo, saj se z njim telo znebi strupov, zahteva pa tudi temeljito umivanje, kajti posušeni znoj poram ne dovoli svobodnega dihanja, prav tako se na koži zadržujejo strupi.

Pismo kože

Pozdravljeni, naj se najprej predstavim. Sem Koža in vsak me pozna na prvi pogled. Na drugega pa se včasih že ne bi zanašala. Pri vsakem človeku namreč opravljam zelo pomembno nalogo in vendarle pogosto ljudje z mano ne ravnajo najlepše. Ko name nanesejo kakšno kremo, polno dodatkov, ki Narave niso srečali nikjer na svoji poti, tega zares nimam rada.
Naj vam povem nekaj o sebi in kaj lahko uporabljate, da mi boste pomagali pri mojem poslanstvu, da bo koristilo meni in zlasti vam. Sem namreč največji organ, obenem pa tudi glavni organ za izločanje in skupaj z ledvicami uravnavam vsebnost vode v telesu ter njegovo kemično sestavo.
Spopadam pa se z veliko težavami, od raznih dermatitisov, aken, srbečice, suhosti ali na drugi strani s prekomernim izločanjem loja ali vode in tako naprej. V veliko primerih mi lahko pomagate z dobrimi in s preizkušenimi zdravilnimi zelišči. Lahko si pripravite zdravilne čaje, pri čemer morate paziti na količino, saj rastline ne učinkujejo, kot bi si želeli, če je čaj prešibek, zato da je bolj piten. Iz določenih rastlin si lahko pripravite mazilo. Lahko uporabite kapljice, ki so večinoma izvlečki rastlin v rastlinskem glicerinu, ali pa tinkture. Naj predstavim nekatere rastline, ki jih naravnost obožujem.

Začnimo z ognjičem, ki je verjetno najbolj poznana rastlina za pripravo mazila. Najlaže si ga pripravite sami, če imate doma posejan ognjič, v nasprotnem primeru pa si lahko zmešate kapljice ognjiča s katero koli kremo, ki vam ustreza. Ognjič nadvse pomaga tudi pri razjedah, ki se pojavijo zaradi krčnih žil. Naslednja rastlina v vrsti je repinec, morda nekoliko manj poznana kot zdravilna rastlina, pa vendarle iz njegovih listov prav tako pripravljajo mazilo, ki mi pomaga pri raznih dermatitisih in aknah. Po drugi strani mi repinec zelo pomaga, če ga pijete, čaj ali kapljice korenine, saj čisti tudi jetra, s tem pa se čistim tudi jaz. Pohvalijo ga tudi mladi, ki se spopadajo z aknami, prav tako pa si lahko pomagajo tudi s kapljicami regrata. S koprivo in z regratom si boste dobro prečistili celoten organizem, kar se zelo pozna tudi na meni. Če imate na koži težave z glivicami, si lahko pomagate z orehom in nealkoholnim propolisom, lahko ju hkrati uživate in si prizadete dele mažete. Kadar veste, da se vam pojavi kakšna alergija, ki se izrazi na meni, lahko preventivno uživate črni ribez. Včasih vas začne na ustnici neprijetno ščemeti in takrat že veste, kaj se pripravlja – herpes. Najučinkovitejša rastlina za pomoč pri herpesu je prav gotovo melisa in njena tinktura, pomaga ji pa še propolis. Ena od težav, ki se mi dogajajo, je tudi luskavica, pri kateri si lahko pomagate tudi z ekstraktom ameriškega slamnika, ki ga namažete neposredno na prizadeto območje.
Za zdravljenje ran in modric na koži imejte vedno na voljo tinkturo arnike, vendar ne pozabite, da je rastlina v Sloveniji zaščitena.

Lep pozdrav, vaša Koža.

Naravno lepa

Besedilo: Sabina Topolovec
Ali tudi vi opažate, da je na prodajnih policah vedno več certificirane naravne kozmetike? Če vas ob tem skrbi, ali je vse zares tako naravno, kot piše na embalaži, imamo za vas dobro novico.
Nemška potrošniška revija Ökotest si je postavila enako vprašanje in za aprilsko številko pod drobnogled vzela 25 novih izdelkov na trgu. Sicer gre za že uveljavljene blagovne znamke, med drugimi Weleda, Dr. Hauschka, Logona, Lavera in mnoge druge. V laboratorij so poslali različne organsko certificirane izdelke za nego kože, in sicer kreme za obraz, dekorativno kozmetiko, izdelke za nego las, losjone za telo, gele za prhanje in podobno. Resnično razveseljivo je, da prav nobeno izmed 25 različnih podjetij ni uporabljalo bližnjic, saj so prav vsi izdelki dobili najboljšo oceno zelo dobro. Večino izmed testiranih blagovnih znamk poznamo tudi v Sloveniji.
Nenehen razvoj in izboljšave tudi pri certificirani organski kozmetiki
Če smo pri ponudnikih konvencionalne kozmetike vajeni, da ti nenehno izpopolnjujejo svoje formule in na trg vedno znova pošiljajo nove in nove izdelke, pa je podoben trend opaziti tudi pri ponudnikih certificirane organske kozmetike. Če se ob tem zgodi, da s prodajne police nenadoma izgine prav vaša priljubljena krema za obraz, tega zagotovo niste veseli. Po drugi strani pa je vzpodbudno, da proizvajalci ne spijo na lovorikah, temveč svoje formule nenehno izboljšujejo.
Ali je naravna kozmetika lahko enako učinkovita kot konvencionalna?
Inovacij, ki jih uporabljajo tako v eni kot v drugi panogi kozmetične industrije, nikakor ne gre metati v isti koš. Očitno se zapisana stroga pravila za pripravo organsko certificirane kozmetike dobro upoštevajo v praksi. Potrošniki se torej lahko zanesemo na certifikate. Toda ostaja vprašanje, ali je ta kozmetika tudi enako učinkovita? Proizvajalci konvencionalne kozmetike nas neprestano lovijo z novimi, še boljšimi, še bolj učinkovitimi formulami iz njihove kemične kuhinje. V resnično naravni, ekološko certificirani kozmetiki večina takšnih sestavin ni dovoljena. Proizvajalci naravne kozmetike zato tudi ne obljubljajo čudežev (ti niso mogoči niti pri konvencionalni kozmetiki), lahko pa zagotovijo, da bodo naravne sestavine na kožo vplivale nežno in le vzpodbudile njeno naravno delovanje, prav tako pa bo koža, ki je pravzaprav največji človeški organ, te sestavine dobro sprejela.
V čem je torej razlika?
Certificirano organsko kozmetiko lahko z lahkoto postavimo ob bok konvencionalni. Kreme in losjoni dajejo koži zelo prijeten občutek, izdelki za prhanje kožo temeljito in nežno očistijo. Pa vendar drobne razlike obstajajo. Kako zelo vas v resnici moti, da mleko za telo potrebuje kakšen trenutek dlje, da se vpije v kožo? V njem ni umetnih silikonov, ki sicer olajšajo nanos, k negi kože pa ne doprinesejo prav ničesar. Ali vas moti, da se vaš novi, organsko certificirani gel za tuširanje ne peni tako zelo, kot ste bili vajeni pri drugih izdelkih, ki ste jih uporabljali do zdaj? V certificirani naravni kozmetiki so PEG-derivati, ki v ostali kozmetiki pričarajo čudovito peno, prepovedani. Toda vaša koža bo kljub temu enako čista, ob tem pa ne bo postala prepustna za mnoge škodljive snovi iz okolice. Tudi pri izdelkih za nego las je potrebne nekaj pripravljenosti na spremembo. Mnoge čudežne učinkovine, ki v konvencionalni kozmetiki omogočajo navidezno mehkejše in sijoče lase, v naravni kozmetiki niso dovoljene. Toda ali zares verjamete, da je uničene lase mogoče obnoviti s kemičnimi zvarki? Kako dolgo traja čaroben učinek, ste gotovo hitro opazili. Certificirana organska kozmetika za sijoče, prožnejše lase uporablja naravna olja. Za učinek je treba prehoditi več stopnic, toda ob tem bodo vaši lasje, ki so prav tako del vas, ostali zdravi.
Mineralna olja ali moč narave?
Oglejmo si zgolj en primer, kako inteligentna je narava. Ali je dolga zima svoj davek pustila tudi na vaši koži? Če verjamete televizijskim oglasom, ki nas neprestano prepričujejo, kako lahko škodo odpravimo v samo sedmih dneh, boste kljub navidezno hitremu učinku zelo kmalu razočarani. Pripravki, ki vsebujejo mineralna olja, zamašijo pore, s čimer dodatno otežijo normalni metabolizem kože. Najbolje se obnesejo popolnoma naravni izdelki, ki vsebujejo modrost rastlin in znajo vlago zelo dobro upravljati. Takšne rastline so, na primer, mandlji, aloe vera, slezenovec, kutina in iris. Ali veste, da lahko rizom irisa nepoškodovan preživi ekstremno sušo in tako reši celotno rastlino? Podobno kot seme lahko čaka na boljše čase in boljše pogoje. Ta njegova lastnost mu omogoča, da obvlada stresne situacije pri preskrbi z vodo. V podjetju Weleda z ustrezno uporabo snovi iz rizoma perunike oziroma irisa na podlagi spoznanj antropozofske medicine izdelujejo kozmetiko, ki naj bi koži omogočala, da bolje zadrži lastno vlago.
Zakaj je potrebna naravna nega kože?
Zavedati se moramo, da kozmetični pripravki ne ostanejo zgolj na povrhnjici kože, temveč skozi pore zaidejo tudi v naše telo. To pomeni, da kemične snovi, ki jih vsebuje večina izdelkov za nego, preidejo v vezivno tkivo in se tam kopičijo. Običajne kreme vsebujejo mehčala, emulgatorje in podobno, ki se kot tanek film prilepijo na kožo in ji tako preprečijo dihanje. Če je koži onemogočeno dihanje, se nakopičeni presnovki ne morejo izločati skoznjo, koža pa ne more sprejemati nujno potrebnega kisika. Zato se pojavijo različne kožne težave, istočasno pa ima to posledice za celotno zdravje. Če uporabljate kakovostne, naravne pripravke, je nega kože sestavni del skrbi za celotno zdravje.

Profesionalna nega las
Poglejmo, kaj se v resnici skriva pod tem naslovom. Ali nas želijo premamiti s tem, da niso na voljo v prosti prodaji? Ali frizerji vedo, s čim imata dnevno opravka njihova koža in nos?
Vsak tretji testirani izdelek (šampon ali podoben izdelek za lase) je na marčevskem testiranju pogrnil na celi črti. Poglejmo, kaj vse proizvajalci zamešajo vanje: sporne konzervanse, UV-filtre, umetne mošusne vonjave, ločevalce formaldehidov, halogenorganske spojine in sporne dišave. Ali je zares potrebne toliko kemije, da bi vam umili lase?

Barve za lase
Na tem področju se, na žalost, stvari premikajo zelo počasi. V novembrskem testiranju je Ökotest vsem 23 testiranim konvencionalnim barvam za lase prižgal rdečo luč. Med spornimi sestavinami so tudi takšne, ki so kancerogene, vplivajo na dedno zasnovo, morebitno povzročajo neplodnost, povzročajo poškodbe kromosomov, mnoge izmed njih pa lahko sprožijo kontaktno alergijo, ki se je ne boste mogli znebiti do konca življenja. Razlog več, da se resno lotite izbire bolj varnih naravnih barv.
Kot pri številnih drugih izdelkih proizvajalci kupce tudi tukaj poskušajo zavajati z izjavami, kot so naravne sestavine, del ekološko certificiranih sestavin in rastlinski ekstrakti/izvlečki. Ne nasedajte lepim besedam, če niso podprte z dejstvi.