Iskalne možnosti (Stran 54 od 63)

Tradicionalne medicine vedo, da so skrb, jeza, pohlep, žalost in strah povzročiteljice vseh bolezni. Mogoče se nekaterim sliši preveč abstraktno, vendar se prav na primeru prebave lahko prepričamo, da zares drži.

Kar pomislite, kakšna bo prebava, če sedete k obedu z glavo polno skrbi in namesto, da bi se posvetili hrani, v glavi premlevate misli. Skrbi in neprestano brenčanje našega razuma zmotijo energijo želodca, vranice in trebušne slinavke in s tem tudi njihove funkcije. Ljudski rek, da nas od skrbi zvija v želodcu, še kako drži. Ko smo v skrbeh, so v krču tako želodec, kot tudi vranica, trebušna slinavka in tanko črevo.

Kaj pa, če sedite pri obedu in se goreče prepirate? Jeza vzdraži energijo jeter in žolčnika, temu ustrezno sta moteni tudi funkciji omenjenih organov. In ker se žolč izliva v prebavno cev in razpršuje maščobe v hrani, lahko kaj kmalu nastane motnja v prebavi zaužite hrane, kar se recimo kaže kot teža v trebuhu, tiščanje, napihnjenost, zaprtje … 
To pa so že lahko simptomi porušene črevesne flore.

Pohlep ob mizi? Ne zgolj pohlep po denarju, imetju, hrani, tudi tisti prikriti pohlep, ko želimo ali »moramo« biti nekaj, kar nismo. Tudi ta ni zaželen, kar se tiče zdravja naših prebavil, saj moti energijo srca in tankega črevesja ter posledično tudi njuni funkciji. Kolikokrat ste z užitkom sedli k pozni poslovni večerji, ne da bi obžalovali izgubljeni večer z družino in se prisiljeno smehljali sogovornikom? Kolikokrat ste takšen obed res prebavili brez tiščanja v želodcu, spahovanja, napihnjenosti, zbadanja ali krčev v črevesju? Kolikokrat ste jo ob tem odnesli brez tablet za gašenje vseh teh neprijetnih občutkov, ki vam tiho, a vztrajno pravijo, da vse to početje ni vredno zapravljanja vašega zdravja?!

Kaj pa, če vaše telo prežema neizmerna žalost? Kaj se dogaja z zaužito hrano v takem primeru? Ker žalost zmoti energijo pljuč in debelega črevesa in s tem tudi njuni funkciji, bo črevesna vsebina, ki nekako prispe do debelega črevesa, tam ostala dlje kot ob normalnem stanju človeka. Ob žalosti namreč debelo črevo ne dobi dovolj energije za opravljanje svoje funkcije in pojavi se zaprtje. Strupi, ki bi se morali izločiti, tako ostajajo v črevesju in s tem v telesu dlje in dajejo hrano patogenim bakterijam in glivicam.

Tudi ljudje, ki so v neprestanem strahu, neodločnosti ipd. od zaužite hrane ne bodo kaj veliko odnesli. Strah namreč moti energijo ledvic in mehurja. Ta energija pa je glavni napajalnik našega sistema telesa in duha. Predstavljajte si, kako deluje naprava, če ji polne baterije zamenjamo s skoraj praznimi. Izkoristek prebave zaužite hrane bo žal zelo slab.

Kot ste videli, emocije še kako motijo delovanje vseh organov, ki sodelujejo v prebavi. Še tako dobra ekološka hrana se bo zaradi pomanjkanja koristnih bakterij, encimov in prebavnih sokov pomanjkljivo razgradila in nepopolno resorbirala. Enako se bo zgodilo, če bo hrana potovala prehitro ali prepočasi. To pa na koncu vodi tudi v zakisanost telesa, padec njegove imunske sposobnosti in  posledično do dolgega seznama bolezni.

Torej!? Vzemite se v roke, odkrijte svoje tatove energije (skrb, jezo, pohlep, žalost, strah) in najprej prebavite njih, potem pa si privoščite obed v miru, sami s seboj ali s tistim, tistimi, ki jih čutite.

Tekst: Adriana Dolinar
projekt “Skupaj za zdravje, človeka in narave”

Besedilo: projekt “Skupaj za zdravje, človeka in narave”

Gotovo poznate koga, ki lahko poje skoraj karkoli in mu nič ni, na drugi strani pa nekoga, ki pazi na vsak grižljaj, pa je kljub temu kar naprej bolan. Morda ste celo sami kateri od teh dveh primerov?
Ker nas v projektu ljudje vse večkrat sprašujejo, kako lahko nekaterim škodi tudi ekološko pridelana hrana, hkrati pa drugim ne škodi konvencionalno pridelana, smo se odločili, da je čas za malo širši odgovor. Tokrat smo ga prepustili človeku, ki se s hrano ter njenim vplivom na naše počutje in prebavo ukvarja v lastni vegetarijanski restavraciji Govinda's v Ljubljani, vodi pa tudi kuharske tečaje. Besedo ima Mitja Bitenc.

V današnjem času smo proces hranjenja (še posebno Zahodnjaki!) zelo zanemarili in povsem pozabili, da ima dejansko zelo velik vpliv na nas – tako na naše fizično telo kot na razpoloženje in tudi na našo duhovno bit. Odnos do hrane nam govori, kakšna je naša osebnost in koliko smo duhovno osveščeni, v smislu »Povej mi, kaj ješ, in povem ti, kdo si.« In vse to je seveda povezano tudi s tem, kako bomo zaužito hrano prebavili.
Na FIZIČNEM nivoju je pomembno, kakšno hrano zaužijemo. Najbolj priporočljiva je seveda sveža, ekološko pridelana, ne preveč začinjena, ne preslana ... Ta nivo vključuje tudi občutek sitosti, torej, ko začutimo, da smo se dovolj najedli.
Drugi,  SUBTILNI nivo vpliva predvsem na naše počutje. Hrana, ki jo kuharji pripravljajo s pozitivno energijo in v veselem razpoloženju, je polna radosti in je lahko prava odskočna deska za naše nadaljnje delo. Lahko pa je hrana ki jo zaužijemo zelo težka, obstane v želodcu in se po njej ne počutimo dobro. To se velikokrat zgodi, ko v kuhinji ni prijetnega razpoloženja, ko odnosi niso pristni, ko obstaja tekmovalnost in zavist med kuharji. Tudi v tem primeru hrana prevzame razpoloženje in ko jo takšno pojemo, tudi sami dobimo to isto negativno energijo, zato se počutimo slabo.
Obstaja pa tudi SPIRITUALNI nivo, kjer je hrana očiščena vse negativne energije. Za vsako živo bitje, nad katerim izvajamo nasilje, dobimo negativno energijo. Tudi živali in rastline so živa bitja, ki imajo zavest. Če izvajamo nad njimi nasilje, smo po zakonih narave kaznovani (zakon karme). Seveda pa ni enako, če ubiješ človeka ali rastlino – stopnja negativne energije, ki jo ustvarimo z izvajanjem nasilja nad živim bitjem, je odvisna razvitosti zavesti tega bitja. Da bi se izognili negativni energiji naše hrane, pa jo lahko tudi energijsko očistimo. V VEDAH, najstarejših svetih spisih, točneje v Bhagavad –Giti, je opisano, da hrano lahko očistimo z mantrami. Podobna je tudi navada iz krščanske tradicije, da se je treba pred jedjo Bogu zahvaliti za hrano. Če nekaj dobimo, je lepo, da iskreno izrazimo hvaležnost. Takšna hrana je potem prosta vse energije, izvirajoče iz nasilja, in je brez tesnobe. To so dokazali tudi znanstveniki s poskusom z vodo: vodi so predvajali lep in slab zvok in jo potem zamrznili. Kristali pri lepem zvoku so bili čudovitih pravilnih oblik, pri slabem zvoku pa zelo popačeni in deformirani.
Ko hrano očistimo z mantro (mana = um, tra = osvobaja) oziroma molitivjo, dejansko spremeni strukturo in postane bolj primerna za uživanje, čeprav je bila prej morda škodljiva. To seveda ne pomeni, da lahko strup spreminjamo v nektar. Hrana, ki je primerna za očiščenje, je predvsem vegetarijanska (vse vrste sadja, zelenjave, oreščkov, stročnic, mleka in mlečnih izdelkov, medu ...). Takšna vrsta prehrane nam nudi vse potrebno za normalen razvoj organizma in je hrana ne le za telo temveč tudi dušo.
Danes je velik problem dobiti zdravo, ekološko pridelano hrano in lahko se vprašamo, kaj je bolje jesti: ekološko pridelano hrano, ki ni energetsko očiščena, ali konvencionalno hrano, ki je energetsko očiščena? Na dolgi rok je vsekakor bolje jesti hrano, ki je prosta negativnih energij. Ekološka hrana, ki ni energetsko očiščena, bo na kratek rok našemu telesu dobro dela, a kaj, ko bomo na koncu morali plačati račun z obrestmi za nasilje, ki je bilo storjeno.

Še vedno mislite, da prebavljate le materialno vsebino krožnika? Upoštevajte vse vidike prehranjevanja, kajti brez zdrave prebave tudi v duši ni miru. 

»Zahodna in vzhodna prebava«
Zahodnjaki skuhajo hrano enkrat za tri dni, na vzhodu pa hrano skuhajo trikrat na dan. Hrana prvih vsekakor ni dobra za prebavo. Na vzhodu pa dajejo tudi velik poudarek uporabi začimb, saj so te zelo zdravilne in pospešujejo prebavo. Eterična olja v začimbah se pri termični obdelavi sprostijo v hrano in ko to zaužijemo, se preko krvi eterična olja prenesejo po vsem telesu. Tako začimbe skrbijo, da se v našem telesu ustvari prava

Brezpogojno ljubezen verjetno vsak dojema na svoj način, sam bom poskusil razložiti na takšen način kot jo sam dojemam.
Mi na zemlji živimo v svetu dvojnosti (dobro – slabo, noč – dan, strah – zaupanje), ko se dvojnost združi, nastane enost. Nekako vsi to teoretično vemo vendar nam ni jasno zakaj rabimo tisti del, ki ga nočemo npr.: strah. Skozi povezavo božansko(enost) – zemeljsko se začnemo tega zavedati. Sam uporabljam več načinov povezovanja božansko – zemeljsko, odvisno v kakšni se situaciji nahajam. Merkava, linija hare, os-sveta, Reiki, so eni od načinov.

S tem, ko mi stopimo v polje enosti se zavedamo, da so tukaj stvari združene »so eno« (dobro – slabo, dan – noč, strah – zaupanje,..) in to informacijo pripeljemo v naš svet dvojnosti. Takrat smo sposobni razumeti, da če nas je nekaj strah ali se jezimo, da ne bežimo od tega stran, ampak sprejmemo ta del. Npr. čeprav me je »strah biti v globoki vodi« sebe sprejemam takšnega kot sem s tem dejstvom, »da me je strah biti v globoki vodi«. Ali »čeprav se jezim na soseda« sebe sprejemam takšnega kot sem in tudi to dejstvo, »da se jezim na soseda«.
Povezava božansko – zemeljsko ti posledično prinese to spoznanje, da smo vsi enaki, da se vsi lahko jezimo ali smo v strahu. Važno je pa da se takšne tudi sprejmemo.
Npr. Če se bojiš, da boš izgubil partnerja in če to dejstvo ne sprejmeš, kot da "to se pa že meni ne more zgoditi" in te je še vedno strah, posledično to pripelje do izgube partnerja.
Če pa ti dejstvo sprejmeš, da je možno, da izgubiš partnerja,  dopustiš možnosti da obstaja (ker v keteru, akaši, univerzalnem informacijskem polju ali prostoru različic…- tudi vse te možnosti obstajajo) si to možnost sprejel in posledično od tega ne bežiš, ne obsojaš in te ni strah. Je zelo malo možnosti, da bo do izgube tudi prišlo.

Zavedaš se, da je v brezpogojni ljubezni oboje, tako strah - kot zaupanje.
S tem ko si sprejel tisti del, ki je moteč zate, imaš možnost, da npr. vzameš strah, jezo,.. v zakup in se odločiš, da deluješ drugače, z zaupanjem, močjo,…
Brezpogojna ljubezen mi da možnost odločanja s kom bom deloval (strah – zaupanje), ko jo razumem in takrat nisem več ujet v svojo usodo ampak si jo sam krojim, takšno kot hočem.

Takrat se zavedam, da sem edino lahko sam sebi prepreka, ne pa da so mi drugi.

Mogoče bo nekdo lažje razumel: noč in dan, sta enako dvojnost kot strah in zaupanje. A se mogoče jezimo na noč ko pride ali na dan, a jih obsojamo? – ne sprejmemo jih, ker so normalni pojavi. Sami se odločimo, kdaj bomo šli spati, ko pade noč ali pa podnevi.
Odločimo se lahko ko najprej sprejmemo tisto česa nočemo, česa se bojimo, na kaj se jezimo, od česa bežimo…
Brezpogojna ljubezen je oboje združeno skupaj in da to sprejmemo, od nas je pa odvisno kaj bomo prenašali naprej (strah ali zaupanje).
Takšne stvari pridobimo s pomočjo: Merkave, hare, os- sveta, Reiki,…, povezave božansko – zemeljsko. Potrebno se je tudi zavedati, da ni dovolj to samo narediti na energijski ravni ampak je to potrebno prizemljiti.