To pomeni, da duša ve, kdaj bo telo umrlo? Če je možno vstopati v svet prihodnosti, zakaj danes ne vemo, kaj se bo zgodilo jutri, pri vsej tehnologiji, ki jo premoremo? Če je, tako kot pravite, prišlo do komunikacije najinih duš, potem bi moral tudi on takrat nekaj podobnega sanjati? Če sem izstopila iz telesa, mi to pomeni, da sem bila blizu smrti, tako sklepam zaradi tega, ker se to dogaja npr. tistim v operacijskih sobah, ki so na nitki? Je pa zanimivo, da še danes vem, točno v kakšnem položaju sem se zbujala; kot pravite, je bilo zbujanje zelo mučno, ne samo težko. Rabila sem skoraj dva dni, da sem prišla k sebi, ne samo zaradi čudnih sanj, tudi zaradi mučnega, težkega občutka v prsih.
Kakorkoli, iskati odgovore si ne želim, ker me je tega strah. Se mi zdi, da bi se mi lahko zmešalo. Sicer sem pri zdravi pameti, z zelo dobro službo, skratka zadovoljna z življenjem, kakršnega imam pri dobrih 30 letih. Boljša uteha je čas, in kot ste rekli, misel, da se je zgodilo z verjetno dobrim namenom. Mi je že zdaj bolje, le da moram prav vsak dan, predvsem pa večer, misliti na to, kljub temu, da sem se z dogodki, vsaj v grobem, sprijaznila.
1 01.05.2010 10:16:29
Re: Preroške sanje (6 odgovorov, vpisanih v Osebna rast in duhovnost)
2 28.04.2010 20:34:45
Re: Preroške sanje (6 odgovorov, vpisanih v Osebna rast in duhovnost)
Zoran je napisal/a:pikica je napisal/a:Verjamete?
Vse je mogoče tudi to kar si opisala, da si doživela. Verjetno se ti po teh dogodkih poraja veliko vprašanj?
Vprašanj je veliko, hvala za kontaktno št., a vsaj zaenkrat ne želim bolj osebno o tem razglabljati. Predvsem nelagodno mi je predno zaspim...sicer upam da bom počasi pozabila...
Eno izmed vprašanj je, zakaj se mi je to sanjalo, če z njim v tistem obdoju nisem nič sodelovala, nič razmišljala o njem...se še moja sodelavka spomni, ki sem ji tisti dan povedala za sanje (ne vsega, samo da se mi je sanjalo, da je umrl) in smo se skupaj spraševale, kako to?
Sem pozabila omeniti, da sem si dan po sanjah, ko sem sodelavca videla, najprej globoko oddahnila, "še je živ", takoj naslednji trenutek pa sem imela močan občutek, da bi mu morala povedati, kaj se mi je sanjalo, imela sem zelo slabo vest, ker mu nisem...res nenavadno...
Potem se sprašujem, kakšna je matematična verjetnost, da se vse podrobnosti iz sanj uresničijo. Zdaj me zanima samo še kakšna izgleda njihova kuhinja in ali je (bil) doma v podstrešnem stanovanju. Pa vem, da ne bom nikogar vprašala, ker je noro.
In, KJE sem bila, ZAKAJ, in kakšne pogoje sem morala izpolniti, da sem tja lahko prišla?? Ko sem se zbujala, se mi zdi, da sem se zelo težko zbudila. Je možno, da sam med in/ali zaradi takšnih sanj umreš?
3 27.04.2010 20:39:32
Re: Preroške sanje (6 odgovorov, vpisanih v Osebna rast in duhovnost)
pikica je napisal/a:Verjamete?
Vse je mogoče tudi to kar si opisala, da si doživela. Verjetno se ti po teh dogodkih poraja veliko vprašanj?
Vprašanj je veliko, hvala za kontaktno št., a vsaj zaenkrat ne želim bolj osebno o tem razglabljati. Predvsem nelagodno mi je predno zaspim...sicer upam da bom počasi pozabila...
4 25.04.2010 23:02:29
Tema: Preroške sanje (6 odgovorov, vpisanih v Osebna rast in duhovnost)
To je najboljši opis, ki sem ga zasledila v zadnjih dneh, za to, kar se mi je zgodilo prejšnji mesec, pa upam da se mi ne bo nikoli več. Sanjala sem čudne, zelo mučne, težke sanje, ki so se po enem mesecu do potankosti uresničile. Ne verjamem v takšne stvari, a uresničila se je popolnoma vsaka podrobnost iz sanj, na katere sem sicer skušala pozabiti, a so po omenjenem dogodku znova oživele v mojem spominu.
Sanjala sem torej, da grem k sodelavcu domov. Tam nisem bila še nikoli, in v sanjah sem se spraševala, kako to, da sem našla, če še tu nisem bila nikoli? Pa sem šla po širokih stopnicah, do vrha. Na vratih vidim priimek, vstopim direktno v kuhinjo, in si mislim: kakšno stanovanje, da prideš direktno v kuhinjo? Vidim sicer več vrat, zamegljenih, a pomembna mi je kuhinja, najno se povsem osredotočim, ogledam okrog in okrog, vem približno velikost in postavitev. Pride sodelavec, vem da sem prišla ponj, da greva skupaj v službo, a si mislim pri sebi: kako to, da sem prišla po njega zato, da greva v službo? Logično bi bilo, da greva npr. na seminar, a ne, jasno mi je, da greva v službo. On pravi, da si samo še skuha čaj, in potem greva. Pri sebi si mislim: on, pa čaj? Meni bi bilo bolj logično, da bi spil kavo. OK, naj spije čaj. Vidim obliko šalice, pade po tleh, in tu se mora začne. S sodelavcem je nekaj hudo narobe, rabi zdravnika. Vem, da je hudo, čakam reševalce, odhitijo naprej, sledim jim do križišča, potem jih ne morem več ujeti. Sledi dolgo, mučno čakanje. Kaj je z njim... Potem čez nekaj časa izvem, še vedno v sanjah, da je umrl. Vidim bleščeče rjavo krsto, pokrito. Vidim rjav križ, z belimi številkami. Spredaj 20, potem mi pogled nekaj prekriva, se sklonim na desno, vidim 04. Pri se bi se sprašujem, kaj 20? Saj ni star 20 let, to se vprašam večkrat. Kaj 2004? To leto je že bilo, ni mi jasno. Pridem v mrliško vežico, in se pogovarjam z ženo, ki je nisem še nikoli videla, v pogovorih ni bila nikoli omenjena. Opazujem jo, ker me zanima, kakšna izgleda, vidim obliko nosu, pričeske, postavo...Potem se zbudim.
Sanje so bile enkrat v marcu. Uresničile so se v aprilu. Doživel je možgansko kap, ko si je zjutraj pripravljal čaj, predno bi šel v službo. Z rešilcem je bil odpeljan v bolnišnico. Po enem tednu je umrl, dne 20.4.. Pokopan v krsti, bleščeče rjavi. Šla sem na žale, govorila z njegovo ženo, popolnoma enako kot sem jo videla v sanjah. Verjamete? Je še kakšen drug, bolj primeren izraz za tole, kar sem opisala?