Draga Tina, hvala ti za vse napisano in vso energijo ki si jo vložila.

Tina je napisal/a:

Tvoj strah pred tem, da v resnici ne živiš, da bo življenje šlo mimo tebe je ravno tista točka, kamor se moraš z vsem svojim bitjem obrnit in stopit skoznjo, kajti na drugi strani tega strahu so odgovori, ki te bodo popeljali tja, kamor rabiš iti in tam je Življenje.

Pisala sem o prihodnosti, čeprav je to sedanjost. Življenje gre mimo mene in misel, da bo šlo celo, je blizu. Mislim tudi, da  hodim skozi ta strah in mi je lažje, potem pa spet pride misel, da bi lahko bilo drugače.

Zoran, hvala tudi tebi za vpogled.

Zoran je napisal/a:

V tvojem biopolju se s svetlobno hitrostjo izmenjujejo informacije in stvari

Tudi sama čutim tako, totalna zmeda. Odločitve so zame težka zadeva, kaj si želim.... Biti uspešna v svojem poklicu in imeti dobro ljubezensko-partnersko vezo. Da bi kaj bolj podrobno določila, pa ne gre. Želim si to kar si vsak želi, nič posebnega. Pa vendar pri meni to ne gre.
Po kateri poti naj grem? Saj ne bi smelo biti tako, če je človek na pravi "špuri", bi moglo laufati, kajne?
Aleksa

Že nekaj časa razmišljam, da bi vas vprašala, glede moje situacije.

Zavedam se, da sem sama kreator svojega življenja, vendar ni takšno kot si ga želim, očitno je neka "napaka v sistemu", napaka ki jo delam, pa mi ne gre. Izgleda, da sem si izbrala zelo čudno karmično pot, ki pa je ne razumem povsem.

Ne vem pa, zakaj si to delam, zakaj se blokiram in kako naj "napako" odpravim?

Vse življenje sem se zelo trudila in vlagala na vseh področjih, v poklicno, osebno in partnersko življenje. Pa nimam kaj pokazati.
Šla sem skozi mnogo faz, od želje, truda, do razočaranja, jeze, žalosti, obupa, pa do ponovnega upanja, želje in vlaganja v poklic in odnose.

S partnerjem sva se popolnoma oddaljila in čutim, da ni več poti nazaj. Samo še konec je pred nama, ki ga že dolgo zavlačujeva. Del mene čuti globoko žalost, drugi del pa se zaveda, da pravzaprav nikoli nisva bila za skupaj. Ko razmišljam o koncu, po eni stani čutim olajšanje, po drugi strani pa so bile ločitve in konci za mene vedno zelo boleči.

S tem, da sem se sedaj v tej vezi še kaznovala in dosegla to, da me partner prezira. Pa še vedno nimam dovolj.  cool   

Ne vem pa zakaj on vztraja?  Glede na to, da kaže prezir, najbrž ne razmišlja, da bi se lahko....

Zavedam se, svojih vzorcev, strah pred prihodnostjo , da bom ostala sama, da ne bo »pravega« moškega za mene, pa potovalke po ženski liniji in še in še....


V poklicno-profesionalno življenje sem ogromno vlagala, veliko let študija, dve fakulteti, veliko denarja sem vložila v študij, vendar uspeha ni. Delam samostojno v privat praksi, vendar mi posel ne zalaufa.  Dve leti že vztrajam, živim bolj ali manj od prihrankov. 
Čutim vzorec, da nisem dovolj dobra, da si tega ne zaslužim, vzorec ponosa in vzvišanosti in še in še...


Razmišljala sem tudi o odhodu v tujino. Bi pa tam mogla začet iz nule. Ponovno.

Včasih me je strah, da bo življenje šlo mimo mene, jaz bom pa kar čakala in vegetirala. 


Rada bi vas vprašala, ali se vidi v mojem biopolju, da me čaka moška duša dvojčica, in bova srečna do konca dni , kakšen je, kako ga bom prepoznala in ali se vidi, da bom uspešna v svojem poklicu, ........in dobila jasen odgovor.... big_smile  wink

Ker pa vem, da ne gre tako, da si življenje kreiramo sami, da poleg tega še odplačujemo karmični dolg, vas bom vprašala.......
Ali je kakšna možnost zame ?  In v katero smer naj grem? Katera je prava pot zame?