na vas se obračam s prošnjo za pomoč v zvezi zdravjem mojega 4-letnega sina, ker sem očitno nekje obtičala... naš malček ima že neka časa težave s prebavo, kakšna dobra 2 meseca je imel pogoste driske in bolečine v trebuščku, bil neješč, pri zdravniku so ugotovili, da ni prebavljal škroba,kar bi naj bilo posledica viroze; zadevo smo pozdravili,sedaj pa že dober teden bruha in ima vročino, v sredo ga je mož pelal k zdravniku, ta pa ju je napotil v bolnico, kjer je bil 2 dni na infuziji; domov se je vrnil z vročino, tisti večer je enkrat bruhal in ves izčrpan zaspal... petek je bil boljši, brez bruhanja in vročine, danes zvečer pa je ponovno bruhal in imel bolečine v trebuščku... letos smo dobili novega družinskega člana, od takrat naprej opažam pri sinu rahlo otožnost, čeprav ima bratca rad, sploh ko je bil novorojenček, sedaj ko pa že kobaca za njim, pa mu velikokrat zapre vrata in ga ne spusti v sobo... sama se trudim, da obema poklanjam pozornost, kar je včasih težko, saj dojenje, previjanje vzame precej več časa...
zavedam se, da je težava posledica slabih odnosov v naši širši družini, oba z možem imava slabe stike (in odnose) s svojimi starši, torej s starimi starši otroka, živimo precej izolirano na podeželju, veljava pa tudi za vaška čudaka, ker sva vegetarjanca, ko sem prvič postala mamica sem pustila dobro plačano službo, kmalu za mano je službo pustil še mož in podali smo se na popolnoma novo pot.... postavila sva si domek iz naravnih materialov, svojo zemljo obdelujemo ekološko, lahko rečem, da sva se fizično in finačno za te stvari popolnoma angažirala (in tudi izčrpala...); lani sva se udeležila karmične diagnostike in delavnic pri terapevtki iz MB, od taktrat lahko rečem, da je naša pot še bolj "naporna", kot mi je nekdo rekel, paketi se še hitreje odpirajo... z možem nama primanjkuje časa zase, za ustvarjanje, včasih sva nejevoljna in utrujena... včasih se mi zdi, da je res vse skupaj en boj za obstanek in velikokrat si mislim, da sem srečna, ko so otroci zdravi in siti... trenutno se obupano sprašujem se, če je to vse, kar nam življenje ponuja oz. ali lahko samo to ponudim svojim otrokom?
za pomoč in iskren odgovor se vam lepo zahvaljujem...
Strani 1