Boyana je napisal/a:Kaj pa ko te nekdo namerno rani - sesuje tvoja čustva? In to z namenom? Če je to duhovni učitelj, kako potem lahko to naredi? Ne me razumeti narobe, ker mi je ta oseba po eni strani pomagala, po drugi uničevala ... Na koncu sem ostala brez vere v ljubezen, česar mi niso zrušili v otroštvu, mi je to storila ta oseba. Skušam se s tem sprijazniti, da je pač to moja karma, ker me je že ob rojstvu mama zavrgla, pozneje pa sem bila več ali manj deležna le zaničevanja. Kaj plačujem? Kdo bi mi to lahko povedal?
Bojana, pomembno je, da se zavedaš, da vsak človek deluje v skladu s svojimi trenutnimi sposobnostmi. Če je to duhovni učitelj, ki zlorablja svoje znanje in pozicijo, je to njegova slaba karma - ne dovoli, da postane še tvoja. Razumeš, kaj mislim? Njegova odgovornost je, kako deluje, tvoja pa, kako na te stvari reagiraš.
Očitno si bila v nekaterih odnosih zelo ranjena in nič ni narobe s tem, če se malo umakneš in zaceliš svoje rane. Ni pa ok, da si v tem zaprtem položaju očitaš kaj je s tabo narobe, ker se tako postavljaš v vlogo žrtve in naprej privlačiš ljudi, ki ti bodo dokazovali, da si žrtev in nevredna tega in onega (in da si'kriva'). Če si se zaprla vase, kot praviš - potem izrabi to obdobje in poskušaj res poskrbeti zase. Vzemi si čas, zaceli se, z ljubeznijo, potem pa počasi naprej - najprej s tistimi, ki jim zaupaš, potem boš počasi lahko bila bolj odprta tudi za tiste, ki jih še ne poznaš. Ampak ključna lekcija je, da začneš zaupat sebi. To pa vadi na majhnih stvareh. Če razviješ svojo občutjivost in intuicijo, boš lahko zaupala sebi, preverila sama kaj ti pravi občutek glede človeka, ki ti stoji nasproti, glede situacije v kateri si...itd.
Iz širšega vidika ima omenjeni človek torej prav - sami smo krivi za vse, kar pustimo, da se nam dogaja. Problem je, ko to ugotovimo, da smo naredili napake - in se obsojamo. Takrat se zaciklamo v nek krog, ki ga moramo najprej prekinit, da lahko kaj naredimo. Nikakor namreč ne moremo spremeniti sebe na bolje iz vidika in čustvovanja obsojanja. Če ti življenje nazorno kaže, da si se pustila postavit v pozicijo žrtve in te nekako usmerja preko spoznanj, kje so stvari, ki rabijo spremembe, potem je pomembno, da to storiš, ampak z ljubeznijo do sebe.
Najprej pridi torej do te točke, da se ne boš počutila kriva za svoje napake/lekcije in da ne boš jezna nase, ker si pustila da si bila prevarana itd...ker si skratka zaupala. Zaupanje je dobra kvaliteta, ampak včasih nas življenje mora sesut, da spremenimo tisto, kar nas dela ranljive (v tvojem primeru je bilo zaupanje morda posledica pretirane naivnosti, ki je lahko npr. nepripravljenost jemanja odgovornosti zase ali posledica slabe samopodobe itd..- pozor! - tukaj ne govorimo o tebi, želim ti dati samo primer, kako lahko pride do tega).
Razmisli skratka, kaj se rabiš naučit iz teh situacij in ko boš pripravljena, boš lahko kaj spremenila.
Kar se tiče karmičnih zadev ti bo pa kdo drug povedal.
Jaz samo vem, da ljudje ne moremo spremenit stvari iz napačne pozicije čustvovanja :srcek: 
'Življenje je proces.
