Srce-Duša-Um-Telo-Duh

Duh je na fizični in energijski ravni združitev obojega – fizičnega in energijskih teles –tako ga jaz dojemam.

Človek lahko upravlja s svojim življenjem, se posluša v glavnem je zmožen narediti vse,  kar hoče (tudi pogovarjati se s sabo), ko je stanje duha v ravnovesju. Potrebna je čista povezava: srce, duša, um, telo, duh, in stanje, ko je človek hkrati prizemljen in povezan z božanskim.

Srce je most med fizičnim in energijskim svetom, zato je potrebno naučiti se poslušati svoje srce, priti v stik z njim in mu dopustiti, da je odprto za ljubezen.

Um in duša za razliko od srca nista manifestirana na fizični ravni, a kljub temu igrata veliko vlogo v našem življenju. Ko nam v življenju gredo stvari lahko od rok in se nam stvari odvijajo tako, kot bi hoteli, večinoma naš um upošteva navodila duše (duša mu daje jasna navodila).
V nasprotnem primeru se um igra z našimi čustvi, mislimi, »je kot razposojen otrok« – če
nima kaj pametnega za početi, si sam poišče delo. Če smo čustven tip človeka, nam nagaja na čustvih, če smo nagnjeni bolj k razmišljanju, nam vsiljuje različne misli na mentalni ravni. To počne zato, ker nima povezanosti z dušo in srcem in ne dobi informacij, kaj naj bi počel za naše dobro in si izbere pač tisto, kar mu je pri roki, da zadovolji svoje potrebe.
Naša duša pa ima dostop do božanskega in s tem je sposobna sprejeti navodila, ki so za nas najboljša in tudi ve odgovoriti na vprašanje, če ji ga zastavimo. Duša je sposobna priti do vseh potrebnih informacij, ki jih rabimo v življenju, potrebno je le priti v stik z njo in ohraniti povezavo. Stik z dušo nam preprečujejo tudi razna prepričanja in vzorci (vzroki, da nismo sposobni poslušati navodila duše).

Srce ima podobno vlogo kot duša; s tem, ko se nahaja na fizični ravni, vse prejete informacije posreduje našemu fizičnemu telesu; če je potrebno, da se pozdravi in kaj je potrebno narediti, se premakniti (motorika). Hkrati pa drži stik z dušo ter je posrednik med dušo in fizičnim telesom. Posreduje informacije fizičnega telesa duši in obratno.

Um je tisti, ki potem poganja naše fizično telo v akcijo, da se premaknemo in naredimo konkretne stvari, ki so potrebne, da zadovoljimo vse naše potrebe v realnosti.

Duh je tisti, ki potem to vse izžareva navzven, nas predstavlja v svetu – to, kar smo.

Primer:
O sebi in o svoji podobi imamo slabo mišljenje (na primer, da smo predebeli). Nekje obstaja konkreten vzrok, ki je za nas moteč. Lahko smo v preteklosti bili deležni posmehovanja in je to ostalo zapisano v naši podzavesti. Um se izraža prek našega duha in ko zopet pride do te situacije, se praviloma energijsko stisnemo. Razni oglasi in prepričanja, kakšni bi morali biti, v veliki meri dodatno vplivajo na naše stanje. (Ko imamo prepričanje, da smo debeli, nas že reklama za hujšanje vrže iz ravnovesja).

Ko imamo jasno povezavo božansko – zemeljsko, smo sposobni komunicirati sami s sabo, se poslušati in delati stvari, ki so za nas neprecenljive vrednosti, smo povezani s celoto, z vsem, kar obstaja in takrat nismo odvisni od drugih ali od zunanjih stvari, ampak si sami krojimo svojo usodo takšno, kot jo hočemo. Ko te povezave ni, smo ujeti v usodo in drugi upravljajo z nami. Sebe in svojo podobo sprejemamo brezpogojno, torej tudi vse odvečne kilograme in celulit. Vidimo se kot lepo bitje, vredno ljubezni – svoje in ljubezni drugih.

Vse informacije od kadarkoli in kdajkoli (torej tudi iz prejšnjih življenj) se v nas hranijo, tako dobre kot slabe, in ko pridemo v stik z določeno stvarjo, posledično odreagiramo na določen način.

Mnogi se zavedajo svojih sposobnosti ali pa jih želijo imeti in če ni določenih občutkov in uglašenosti v srcu, duši, umu, telesu in duhu, ter povezanosti božansko – zemeljsko, je težko izvedljivo, da se pride do tega, kar si želimo.

lp