Občutki (Stran 1 od 2)

Zoran, hvala za oba prispevka o občutkih in vibracijah. :prst:  :rose: Sem dobila nekaj odgovorov, ampak bom morala še prebrat, da bom čisto dojela. 

Če se referiram recimo na balkanski pop-folk ('turbo folk') (ki ga zalo rada poslušam ), ga jaz občutim bolj kot intenzivno bolečino, ki jo potem pevec/pevka izpoje (izdere). Ne vem, ali je to strast, deluje pa (vsaj meni) vsekakor strastno in vročekrvno. Slovenci pa bolečino raje skrijemo, zatremo, potlačimo globoko vase, se zatolčemo z alkoholom... in (pre)pogosto pod njeno težo klonemo in naredimo samomor. To sem sedaj tak zlo na splošno in stereotipno napisala - seveda to ne velja za vse in vsakogar, ampak tak občutek sem dobila, če pogledam širšo sliko.

Meni je pa vsec, ko spoznas nekoga in ko zacutis da se energija preliva in ti je to dost da ne rabs nic ves od tega cloveka, noben fizicni stik ne rabs, ker te tako napolni to ko se kar zlijes z duso ce tako recem pa si meter lah stran in se samo v oci gledas pa tako celovit se pocutis.
Ma kdo taksno izkusnjo?
Pa ti strast povzrocajo lahko samo doloceni energetski tipi ljudi ali odvisno od tebe ce si dovolis?
Najbrz res, da se nekateri bojijo dati strasti krila,ker se bojijo da bi se znal kdaj zgodit,da zgubijo kontrolo nad sabo in naredijo nekaj kar ni v skladu z njimi, z njihovimi vrednotami,da bi jih tako spodneslo s tal.
ampak po moje,ce najdes strast v malih zadevah da se potem ne smes bat velikih nenadnih dozivetij strasti,ker potem ne bodo nekaj redkega in mocnega,ker bos vsak dan dozivela v malih dozah strast.
Skakanje po morju, plezanje na hrib,uzivanje v slastni tortici,ples ob dobri glasbi...al pa nekaj v tebi,kar ti da posebne obcutke-slikanje,petje...
Mogoce posebna tema Strast kdaj jo dovoliti in kdaj ne?

Meni se pa potem zdi kot da nisem uravnovesena in nekako sm se navadla na nek obcutek v sebi ki mi ful pase,mi je prijetn, potem pa ko se zacnejo kaksna intenzivna custva mesat se jst vedno ne pocutim vec dobro, tko nekak se pocutim kot da to nism jaz.

Ti bom probala jaz iz enega vidika odgovorit, pa upam, da bo tudi Zoran kaj napisu in ostali. 

Meni je najboljša razlaga od Pogačnika, ki se tudi lepo poklapa s teorijo balkanizma. On pravi, da je Evropa (kot celina) prav tako bitje in ima prav tako čakre. No in spolna čakra Evrope se nahaja na področju Balkana. 'Zahodnoevropejci' v Balkan projicirajo, vse tisto, kar (tudi) s(m)o, pa nočejo/mo biti- se pravi čustva, divjost, divjaškost,... Zahod pa sam sebe prezentira in se dejansko ima za racionalnega, obvladljivega, civiliziranega, čustva pa pa zatira in potiska, kar ustvari blokade v spolni čakri. In potem enkrat izbruhne - na ta način nastane balkanski sod smodnika, katerega vsake toliko časa raznese... To je seveda samo eden od dejavnikov in en pogled.

Se strinjam s tabo, da vsako stvar še posebej, če te je malo strah jo je potrebno občutiti v majhnih količinah (tudi v takem primeru prijetno), da se podzavest privadi prijetnih občutkov in ko podzavest spozna, da je to za njo prijetno enostavno ve.

Večinoma je to zato, ker naša zavest hoče srečo, radost, ljubezen,...  v podzavesti pa imamo vzorce kot so: "za radost je potrebno potrpeti", "ljubezen je bolečina", "ljubezen mi povzroča bolečino","ne zaslužim si ljubezni", itd. 
Zato nam pa včasih naša čustva niso jasna. Mi hočemo eno, občutimo pa tisto kar nočemo in posledično se pol še lahko obsojamo. Zato nam razumsko ni jasno kaj se v nas v resničnosti dogaja, ker je to v podzavesti.

Ponos je tudi en tak občutek, ki je lahko zavajajoč.
Kaj si pa ti ugotovila glede ponosa?

Ja, Zoran, verjetno gre res za evforijo. Za tiste prijetne občutke strasti pa js uporabljam besedo radoživost. Ko vse delaš z nekim veseljem, zagonom, užitkom :prst: 

Se mi kar zdi kateri od vzorcev je moj. Enkrat sem bila na polhipnotični regresiji, sicer se danes ne vem koliko je resnice v tem, ampak sm se pa spomnila takrat da naj bi me nekdo zapustil in da sm bila potem celo zivljenje nesrecna.

Glede ponosa: zdelo se mi je da gre za nek dober močan narod, ki so jih prizadeli.

Sm mela pogacnika ze tako enkrat namen prebrat, sam potem sm slišala da je ful knjig napisal, pa sm si premislna k nisem pricakovala da so dobre.

hvala ti!

Mogoče mal offtopic glede teh knjig ... a naj dodam še svoje mnenje, ki je nasprotno. Človek je lahko poklican da zdravi zemljo. Območja, na katerih so divjale hude bitke, krvave vojne, koncentracijska taborišča, bili postavljeni v preteklosti zapori, mučilnice, pokopališča itd., so čustveno in energijsko onesnažena, ranjena in potrebna zdravljenja. Lahko so polna zmedenih duš, čustvenih gmot in še česa, ki niso zmožne same sebe pozdraviti. Zemlja je zelo zelo živa, ravno tako kot človek. In kakor je človek lahko ranjen, je lahko ranjena Zemlja. Jaz spoštujem Pogačnika in občudujem njegovo delo.

Vsak od naju je svojega mnenja okrog tega. Simpatiziram s Pogačnikom v tolikšni meri, kolikor sem dobila informacij in podpore prek njegovih knjig. Vse ostalo okrog njega, kako je on drugače človek, njegovo sodelovanje s politiko itd ... pa me iskreno, ne zanima. Ene stvari nam nekdo pomaga in smo mu hvaležni zaradi tega. To pa še ne pomeni, da moramo sprejeti vsa njegova dejanja v celoti.

Torej, če se diplomatsko vrnem nazaj na temo ---> moji občutki okrog tega so, da sprejemam in občutim samo tisti del njegovega delovanja, ki je naravnan na zdravljenje in podporo zemlji.