ar3ka je napisal/a:Sej vem, da je bilo o tem po koščkih že veliko napisanega, ampak se mi je ravno, ko sem pisala o ljubljenčkih porodila ideja, da tudi sama pogostokrat prevzemam nase krivdo, po drugi strani pa se večkrat počutim kot žrtev. Se spomnim, ko sem pred leti prvič prebrala Ogorevčevo KD, sta se mi ta dva vzorca prav pojačala. Deloma mi ju je uspelo preseči. Se mi zdi, da sta občutek žrtve in občutek krivde samo 2 plati iste medalje - neprejemanje odgovornosti zase in za svoja dejanja? Kako preseči ta dva vzorca?
Ko imamo občutke žrtve v sebi imamo prepričanje, da nas je nekdo ali nekaj prizadelo. Lahko so to starši, prijatelji, življenje, okolnosti, bog,…
Karakteristike žrtve so da; kritizira, odpor – napor, občutek da se muči, da nič ne gre, da je življenje težko, negativno govorjenje, grenkoba,… - če pogledamo na splošno je življenje ena velika bolečina.
Tudi če so cilji pred nami jih zelo težko dosežemo ali se jih odrekamo.
Vprašaj se kaj bi dobila, če bi živela brez občutkov žrtve in krivde?
Ali te je strah tega, kakšno bi imela življenje če ne bi imela občutkov krivde in žrtve?
Kdaj si prvič dobila občutke krivde in žrtve?
Kaj si takrat naredila ali kaj se je takrat zgodilo?
Kdo ali kaj te je prizadelo?
Ali te bi bilo strah živeti z novimi občutki, ki bi jih pridobila?
Ali te je strah pustiti občutke krivde in žrtve?
Ali se počutiš bolj ljubljeno ali koristno, ko prevzameš nase občutke krivde in žrtve?
Ali ti mogoče dajejo navidezno varnost?
Ali se dejansko zares hočeš rešiti teh občutkov in zakaj?
Pri katerih osebah ali situacijah si žrtev ali se počutiš krivo?
Če na vsa ta vprašanja ne veš odgovor, pol je verjetno prenesen program iz preteklih življenj.
Žrtev in napadalec imata vedno isti vzorec. V enem delu življenja si žrtev v drugem si pa napadalec (ali pa boš postala napadalec) to je vedno tako.
Če te tlačijo npr: starši in od njih prevzemaš krivdo, boš enako to lahko vračala čez čas svojemu partnerju, otrokom, sodelavcem, živalim,- vedno bo nekdo ali nekaj trpelo. Vedno se ta krog sklene – prej ali slej.
Tako, da si v eni periodi žrtev, če to ne rešiš pravočasno postaneš napadalec. Podzavestno postaneš napadalec, da se tega niti ne zavedaš. Lahko celo trpinčiš sebe, zaradi tega ker imaš v podzavesti program žrtve. Zato se vrtimo v krogu in smo ujeti v težavo, rešitve pa ni.
Dokler tega ne razumeš, da imata žrtev in napadalec enak vzorec, boš se vrtela v krogu.
Ko boš ugotovila vzrok kje (zakaj) je nastal, odpusti najprej sebi, nato tej osebi, situaciji, stvari in na koncu poglej: Vprašaj se kaj se lahko iz tega naučim?
Ko boš vedela, kaj si se iz tega naučila ali kaj te je naučilo si končala proces. Dokler pa ne veš kaj si se naučila, pa bo proces še trajal naprej.
Potrebno je tudi odpustiti zamero, če je in usmeriti misli v tisto kar si se naučila ali dobila ven iz te situacije.
Pol pa sledi olajšanje.
To ni namenjeno samo tebi ampak vsem, ki smo imeli ali imamo kdaj občutke žrtve ali krivde.
V temi Občutki sem pisal o tem, da večinoma v popolnosti poznamo občutke, ki jih ne želimo. O vseh teh stvareh sledi še nadaljevanje in so delavnice v pripravi. Ena delavnica poizkusna bo za par dni, zato bom tudi verjetno odsoten iz foruma do srede.

pesem.duse@gmail.com, 070-788-788