Tema: pomoč mladi družinici
Torej, sem mamica 4 mesečni dojenčici, ki je eno precej zahtevno detece, občutljivo, se hitro prestraši, deluje nezaupljivo do ljudi razen mene in očka. Otroka sem si zelo želela, čeprav sem se v nosečnosti srečevala tudi s strahovi, da pa morda le nisem pripravljena. No, po uvajanju prve tedne po porodu, sem začutila, da je to tisto tapravo in svojo malčico neizmerno ljubim.
Že ves čas, odkar se je rodila, pa me spremlja občutek, da moram nekaj spremeniti pri sebi, da prenašam na njo neke stvari, za katere je čas, da jih "popucam". No, pri tem se pa ustavi. Vem, da je nekaj, nekaj kar moram spremeniti, ne vem pa kaj to je. Vem, da se bere neumno, ampak drugače ne znam tega ubesediti. Ta občutek se okrepi, ko ima malčica kakšne težave, še posebej, ko je nemirna in deluje nekako odsotno.
Zoran, ali kdorkoli, čeprav ta moj post nima ne glave ne repa, ne točno določenih vprašanj, prosim za kakšen vplogled. Kaj bi v bistvu rada je, da izvem, kaj lahko jaz (in moj partner) storiva (razen ljubezni, ki je dobi ogromno), da bo najini malčici na tem svetu bolj domače.
Pozdravček :srcek:
