Zeleni čaj - nadomestek?

Hm, če ti ne paše, se ne preveč silit. Je še marsikaj drugega zdravega in koristnega za pojesti in popiti.

No, to je bil zdele samo tak splošen nasvet, nekaj kar sigurno še nikoli nisi slišala...
…zdaj pa zares...

Zelenih čajev je več vrst. Veliko vrst, v bistvu. In bi bilo škoda, da ne spoznaš kakšnega, ki bi ti prav pasal. Okusov je res cela paleta, tako med kitajskimi kot japonskimi (čeprav se mi zdi, da so si japonski bolj podobni med sabo, kot da bi bila razlika bolj v barvi ter intenzivnosti in prefinjenosti okusa). Jaz sem na primer oboževalka japonskih čajev, kitajski mi pa ne potegnejo. V vrečkah pa so ponavadi neke mešanice ostankov kitajskih in ker med delovnim zaspanim stresnim dnevom rabim nekaj, da me drži gor in da se ob vsem stresu počutim malo bolj zdravo (in da priprava ne vzame preveč časa in denarja), pijem pač tudi te ta poceni iz vrečk iz navadnih trgovin. Niso mi tako mimo, da se ne bi mogla navadit, če ni nič drugega. Je pa svetla izjema, vsaj za moj okus, Sir Winston Green Tea – če ga dovolj dobro pripravim, je ful okusen, nekaj posebnega glede na ostale znamke zelenih čajev iz vrečk. (Sploh pa ne vem, zakaj nikjer več ne najdem od Alnature japonskega čaja Sencha v vrečkah, ki mi je bil pa super... ta je pa bil boljši, ne iz ostankov, samo pač prilagojen hitri pripravi.)
Boljši je seveda čaj v lističih, ki ga daš na cedilo, v jajček ali v tisto posebno filter vrečko. Za razvajanje.

Pomembna je tudi priprava. Ne prevroča voda (zavreš in pustiš stati, sicer odvisno od količine, približno 10 minut), čaj samo za kakšne dve do tri minute pomakaš. Da pride taka lepa nežna zelenorumena ali travnato sveža zelena barva napitka... njam Če se voda noče obarvat, pomeni, da je že malo prehladna. Takrat ga pustiš notri malo dlje, ampak bo okus zato drugačen. Jaz sem čist srečna, kadar mi uspe ravno tistega pravega naresti.

Na začetku sem se tud jaz morala navadit okusa – ni mi bil slab, ampak je pa čisto nekaj drugega od naših zeliščnih in sadnih. Sem na začetku pila aromatizirane zelene. Take iz ta dobrih čajnic. Zdaj pa aromatizirane samo zelo redko. Sam zeleni čaj brez vsega je najboljši. Japonski, seveda

Lahko pa kaj naravnega poskusiš notri vmešat. Po izkušnjah ti povem, da kisle zadeve ne pašejo najbolj...

Ne vem pa nič o soku aloje. Kemijsko je sestava precej drugačna od čaja. Če si mislila na njuno kombinacijo, prosim sporoči, če boš poskusila, me zanima

Aja, jaz ga včasih malo zlijem v jogurt s kosmiči za zajtrk...

Če ti pa zeleni čaj vseeno ne bo nikoli všeč, se ne sekirat, ker ima večina sadja in zelenjave, sploh če ješ raznovrstno in pisano, prav tako različne antioksidante. Kak sveže iztisnjen sok, na primer...  :prst:  Najboljše na področju antioksidantov naj bi bilo rdeče in vijolično sadje. (vseeno tudi druge barve, zato priporočajo na dan jesti sadje in zelenjavo različnih barv)

Pa sadni čaji, ki so na osnovi hibiskusa. Tisti, kjer pride močna temno rdeča obarvanost vode. Kadar mi ne paše zeleni in če je že prepozna ura za kofein, si naredim kakšnega tega "rdeče barve", pa še malo vitamina C dodam.

Precej antioksidantov vsebuje tudi črni čaj, sicer menda manj kot zeleni, ampak ni za zanemarit. Tudi o kavi so tekle raziskave na tem področju. So ugotovili, da tudi vsebuje antioksidante.

Obstaja tudi t.i. beli čaj. Poln antioksidantov baje. Je kitajski in je podoben po okusu bolj kitajskim zelenim čajem kot kakšnim drugim. Bolj tak sladkast. Meni je čisto ok.

Naša domača zelišča so tudi bogata z antioksidanti. Kamilica, bezeg, lipa, rožmarin, bazilika, timijan, meta, koromač, ingver, ... ma skoraj vsa, niti ni za naštevat. Samo da so pri njih v ospredju bolj drugi zdravilni učinki, ker je antioksidativno delovanje mensezdi bolj popularno šele zadnja leta. Pa z nobeno zdravilno rastlino se mi ne zdi pametno pretiravat, je treba vseeno upoštevat tudi njene ostale zdravilne učinke.

Pa vsa ta prehranska olja, ki so zadnje čase popularna (no ne vsa - tista, ki so hladno stisnjena, primerna za hladno pripravo jedi ali za kozmetiko ter vsebujejo nenasičene maščobne kisline, polifenole in antioksidativne vitamine).

Torej, čim več različnega na dan in z ničemer pretiravat.

Hehe, meni je prvo padlo na pamet: črna čokolada in borovničke v teranu   Smo se ravno danes v službi "učili" recept za to pijačko in sva s sodelavko ugotovili, da je daleč najbolj zdrava med alkoholnimi – vsebuje nenormalno dobro kombinacijo sestavin z veliko antioksidanti (rdeče vino, borovnice).

Sem pet let nazaj delala diplomo s področja antioksidativnega delovanja nekih rastlinic. In sem v nekih znanstveno-raziskovalnih člankih prebrala, da sta močna čokolada (oz. kakav) in rdeče vino z vidika antioksidativnega delovanja boljša od zelenega in črnega čaja. So pa hkrati poudarili, da imata tudi vsak svojo slabost (eden maščobe, drugi alkohol), zaradi katere lahko čaja pač zaužiješ večje količine. Črni čaj pa sicer učinkuje malo slabše antioksidativno kot zeleni, ampak je vseeno zelo dober tudi na tem področju (medtem ko oolong čaj, ki je vmesna stopnja med zelenim in črnim, nima nobenega bistvenega antioksidativnega delovanja).

Drugače pa... Jaz vse to prakticiram že več kot deset let, pa izgledam stara toliko, kolikor pač sem, in ne 10 manj...    ...tako da... ...

Mah ja, te v filter vrečkah so tudi meni skor vsi enaki. In zelo težko je dobiti japonskega v filter vrečkah. Škoda, ker se ne da kupiti teh v lističih za precediti v manjših količinah, da bi jih človek samo poskusil. Kakšne 10 let nazaj se je dalo npr. v Cha, če si šel na čaj, naročiti dobro skodelico čaja, res so jih znali pripraviti – da si lahko tako v lokalu sprobal in kasneje kupil, če ti je bil všeč. Potem so se pa čisto pokvarili in niso več znali pripravljati čaja. Zadnjič so mi v Zvezdi npr. tako precedili čaj, da je ful listkov padlo na dno in potem je bil z vsakim požirkom bolj grenek. In sem si ga na koncu morala sladkati, čeprav pri zelenem čaju drugače nikoli ne sladkam.

No če sprobavaš take prave čaje, v lističih, ugotoviš, da se okusi kar ornk razlikujejo.

Če imaš raje kavo… meni je ful zanimiv en japonski, ki so v bistvu le še vejice in stebelca, ki jih po sušenju popražijo. Kuha se ga tako, da ga kuhaš v vreli vodi kakšne 5-10 minut. Pride temne barve, vonj in okus pa spominjata na belo kavo.

Vidim, da bom spet morala v nakup, sem se zdaj čist zagrela za pripravo čajčkov. Saj zdaj je že kar veliko pravih prodajalnic čaja, pa po spletu tudi. Bom malo raziskala in si naredila novo zalogo zelenih. Hvala za idejo.

Od aromatiziranih so men dobri japonska češnja, vanilija (nekoč so ju prodajali v Cha, ne vem mogoče še vedno, in sta japonska) in jasmin (ta je pa kitajski). Ostale arome so mi preveč umetnega okusa.

Ne verjamem. Ne vidim razloga. Reagirati ne more tu nič. Za sladkor in sladko mleko, ki vsebuje tudi maščobe, pač mogoče odsvetujejo zraven, ker potem nima smisla čaja uporabljati proti maščobam v telesu - se efekti izenačijo.
Pa res je, da Kitajci in Japonci pijejo čaj brez vsega. Je pač tak najboljši po okusu, ko si ga navajen. Verjetno tak najbolj paše k njihovi hrani. Vse ostalo mu namreč preveč prekrije okus, vsaj tako sem opazila.
Evo, sem šla mal pobrskat za znanstvenimi objavami (na Medline), pa sem našla dva članka, kjer so med drugim ugotovili tudi, da dodatek mleka nič ne spremeni antioksidativnega delovanja.     V eni raziskavi so proučevali črni in zeleni čaj, v drugi pa še kavo, kakav in zeliščni čaj. Dobri rezultati pri vseh, še najbolj pri kavi (predvsem green coffee beans – ne poznam tega,... če ti je kaj znano), kakavu in zelenem čaju.
Moje mnenje je, da lahko mešaš z zadevami, ki tem pijačam izboljšajo okus ali jih posladkajo, če ti naraven okus ni dober. Bi blo pa fino najti kakšno dobro in zdravo kombinacijo, npr. s kakšnim naravnim sokom, kot si že omenila, ali pa s kakšnim zeliščnim čajem,... ne vem... za sprobat. :prst:

Baje malo manj. Vsebuje kofein, ker gre za isto rastlino (od zelenega se razlikuje samo v začetnem postopku pridelave pred sušenjem in mislim da tudi v načinu sušenja), ampak je sestavljen predvsem iz mlajših listkov in brstov, ki vsebujejo manj kofeina. Po mojih izkušnjah tudi zbistri možgane. Če sem tako zaspana, da ne morem niti pokonci stati, potem namenoma raje naredim kaj močnejšega (kak črni iz vrečke, npr. English breakfast), če se rabim pa samo malo predramit, deluje pa tudi beli.
Tudi belega vem da prodajajo aromatiziranega v vrečkah, neka aroma vrtnice in še nečesa. Enkrat sem sprobala pri kolegici, zato se spomnim. Če ti okus navadnega ne bo všeč. Poznam par ljudi, ki pijejo nekatere vrste zelenega, pa jim beli ni všeč.

Hehe, v to se nisem nikoli poglabljala, tako da ne bi vedela. Sem tud že jaz slišala za to. Če ti ni dober, so verjetno koristni tudi antioksidanti od drugod. Čaj ima pač to prednost, da ne vsebuje veliko sladkorjev. In mogoče mu tudi kofein malo pomaga pri tej lastnosti, ne vem. Ker če ga pa zmešaš potem s sladkorjem, sladkimi pijačami ali mlekom, potem pomoje nima smisla ga uporabljati samo v namen hujšanja.

U, tole mi je pa vrnilo malo veselja. :prst:   Ker sicer vsak dan preklinjam svojo izobrazbo (farmacevtka drugače), ki mi v življenju ne daje niti približno tega, kar sem od nje želela in pričakovala. Tako da me ful veseli, da je vsaj takole uporabna kdaj s kakšnim nasvetom in globljim razumevanjem snovi.

Mah, sem že obupala nad tem. Kadrovske poznajo samo besedi biznis in izkušnje.

Slučajno me rastlinski svet oz. svet narave malo bolj zanima, čajčki in antioksidanti pa sploh. Rada povem naprej, kar vem, in pojasnim kaj nekomu, ki nima toliko znanja s tega področja in vidi zadeve le, kot so površinsko predstavljene. Ampak tud na tem področju... ko je že vsak lahko mojster aromaterapije in zeliščarstva... hm... V farmaciji so pa naravna zdravila rahlo podcenjeno področje, žal.

Informacij je pa vsepovsod res ogromno. Dostikrat pa vsak zagovarja svoje interese in pač izpostavi tiste lastnosti, ki koristijo marketingu njegovega izdelka. Tako da to sem pa vesela, da mi je študij dal mal bolj kritičen način razmišljanja in pogled na stvari. Grem vsaj lahko vsako zadevo temeljito preverit. Hkrati pa smo si tako različni... Kaj pa če vsi ti antioksidanti na nekoga sploh niti najmanj ne delujejo in jih zaman jemlje, nekdo bo pa res prav zaradi njih zdrav in mladosten... Se mi zato tudi fajn zdi poznati različne vidike in nikoli nekih podatkov vzeti čisto zdravo za gotovo. Poskušaš in najdeš zase primerno.

Ja upam, da ga bom opazila. Včasih malo pozabljam spremljat forum.

Ej, sem danes spila štiri skodelice, tako sem se navdušila ob raziskovanju za tole temo   In pobrskala po spletu in si naredila dolg seznam, katere vse čajčke si priskrbim v bližnji prihodnosti, juhu.

Joj, kje je že to... No saj ni nujno, da sem jaz to kdaj zares razumela.
Sem se zdaj malo pozanimala. Osvežila znanje. Bom poskusila razložiti. Upam, da pravilno in vseeno dovolj razumljivo. (In upam, da se ne bo kje kak doktor kemije zdaj za glavo držal zaradi posploševanja...)

Molekule so tridimenzionalne in nekatere lahko obstajajo v zrcalnih oblikah. D- in L- oblika neke molekule pomenita zrcalno obliko iste molekule. Tidve zrcalni molekuli imata ravno nasprotno sučnost. Gre za optično aktivnost molekul. Sta enako veliki, sestavljeni iz enakih atomov in imata enako maso, razlikujeta se pa v nekaterih fizikalnih in kemijskih lastnostih.

V naravi je to pomembno, ker je pri nekaterih molekulah učinkovita ali za življenje potrebna le ena oblika.
Pri glukozi npr. najdeš v naravi le D-glukozo. L-glukoze telo ne bo prepoznalo, iz nje ne bo moglo proizvajati energije in jo bo izločilo. Baje se da L-glukozo sintetizirat v laboratoriju. Ko sem prišla do te ugotovitve, me je začelo zanimat, če je potem L-glukoza lahko primerno sladilo - sladka menda je, telo jo pa samo izloči in se od nje ne redi. In res najdem, da so že potekale raziskave v tej smeri.   Ne bi pa vedla povedat, a se res kaj uporablja v ta namen ali so to samo malo raziskovali.
Aminokisline, ki jih naše telo lahko vgradi v svoje beljakovine, so L. Tako da, če bi uživali kakšne D-aminokisline, si telo ne bi znalo pomagati z njimi. Sem pa nekje zasledila, da se nekatere lahko uporabljajo tudi kot sladilo.

Gre predvsem za to, da večinoma lahko le ena oblika reagira z neko drugo molekulo, ki ima tudi svojo določeno obliko. Se morata obe molekuli prilegat ena drugi (ker sta 3D), da lahko steče kemijska reakcija. "Napačne" oblike se med sabo ne bodo prepoznale ali pa si ne bodo prišle dovolj blizu za reakcijo.
Zato imamo v organizmu tudi razvite encime za npr. D-glukozo in L-aminokisline, ker so to za naš organizem potrebne oblike. D-glukozo, kot sem gor omenila, encimi metabolizirajo, da se tvori energija. L-aminokisline pa encimi pomagajo vgrajevat v molekule beljakovin, ki gradijo naše celice, ali pa v kakšne druge funkcionalne beljakovine v telesu ali pa npr. razgradijo beljakovino, ki smo jo pojedli in je sestavljena iz L-aminokislin.
Nekatere bakterije imajo npr. celično steno, ki vsebuje D-aminokisline. Proti taki bakteriji se naš organizem težje bori, ker nima razvitih primernih encimov. Po drugi strani je pa to dober način, kako se lotiti protibakterijskega delovanja - sintetizirati učinkovino, ki bo preprečevala nastanek take čudne beljakovine in s tem bakteriji onemogočiti življenje.
Če bi pri sintezi neke večje molekule ponesreči vgradili napačno obliko naslednjega gradnika (npr. L namesto D), bi se proces verjetno ustavil, ker se naslednja ne bi mogla gor prilepiti, ali pa bi se 3D oblika celotne velike molekule spremenila in ne bi bila uporabna.

Tudi nekatere zdravilne učinkovine npr. lahko obstajajo v obeh oblikah, pri čemer sta lahko obe enako učinkoviti, ali pa ena malo več in druga manj, ali pa je učinkovita sploh samo ena, lahko se pa zgodi, da je ena oblika zdravilna in druga celo škodljiva. Tu je pomembno, da v laboratoriju iz zmesi dobijo samo tisto, ki je aktivna (če sta učinkoviti obe, pa lahko pustijo zmes) ali pa tudi ta neaktivno snov nekako kemijsko pretvorijo v aktivno.

V pomoč pri določanju, koliko je katere oblike v raztopini (v zmesi), kadar je npr. možno, da imamo obe obliki, pa je fizikalna količina, ki se ji reče optična sučnost (optična rotacija). Gre za določitev, za kakšen kot molekula v raztopini zasuka oz. obrne ravnino polarizirane svetlobe. To merijo z napravo, ki se ji reče polarimeter. Desnosučnim molekulam so določili (+) vrednost, levosučnim pa (-). Pri čemer, da se še bolj zakomplicira, D in L ne pomenita vedno desno- oz. levosučno, lahko je tud ravno obratno, ampak pustmo zdej to. Poanta - če npr. vejo, da ima neka čista D-spojina, ki so jo želeli dobiti, optično sučnost +60, izmerijo pa +40, lahko sklepajo, kakšen je procent te spojine v raztopini (ker ji ali druga oblika ali pa kakšna primes v raztopini potegne vrednost v minus).

Hm, če te pa zanima bolj energijski vidik različnih sučnosti molekul (se spomnim, da je bilo nekoč govora o vodi), pa nisem pravi naslov. Tist mi pa sploh ni jasno.

Uau Andreja, hvala za prispevke, sedaj sem jih šele imela čas podrobno prebrat.  :rose:  :rose:

Ujej... oprosti, ker na tole nisem odgovorila. Sem danes po zelo dolgem času prišla pogledat forum.

Nisem sicer še slišala konkretno za to zadevo. Ampak se bom malo poglobila in potem kaj več napisala.

Sem se najprej ful prestrašila. Kaj nam to vse delajo. Ampak ne vem no, takole na hitro, mislim da zakonodaja kaj takega ne bi smela dopuščati. Ok, kaj se pa potem dogaja v resnici... Bom malo preverila, če kaj najdem, in potem kaj napišem.

Pa bom se potrudila kaj več časa vzet za spremljanje foruma.

Sem si pogledala Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o barvilih za uporabo v živilih (na podlagi katere je sestavljen tudi naš Pravilnik o aditivih za živila). Sem bila bolj pozorna na področje čaja. In kolikor jaz razumem, sadje (tudi posušeno), čaj, izdelki iz čaja (ne vem, tu najbrž mislijo rastlino čaj, torej pravi čaj), izdelki iz rastlin, plodov in žit za poparke, mešanice in instant mešanice teh izdelkov, ter začimbe in mešanice začimb - to spada med živila, ki ne smejo vsebovati dodanih barvil. Razen kadar je to določeno v drugih prilogah te direktive...v teh prilogah sem pa s tega področja našla le kandirano sadje, ki da lahko vsebuje določeno količino nekaterih barvil.
Definicija barvil: Barvila so snovi, pridobljene iz živil in drugih sestavin naravnega izvora s fizikalno in/ali kemično ekstrakcijo, ki ji sledi selektivna ekstrakcija pigmentov glede na njihove hranilne ali aromatične sestavine; barvila živilo obarvajo ali poudarijo njegovo barvo, vsebujejo naravne sestavine živil in sestavine naravnega izvora in se običajno kot take ne zaužijejo kot živilo ter se običajno ne uporabljajo kot tipične sestavine živila.

Poleg tega bi morala biti barvila kot aditivi na vseh izdelkih označena, če jih izdelek vsebuje.

Glede na te podatke se torej ne izgleda bati, bi bilo pa verjetno treba slišati mnenje kakšnega živilskega inšpektorja, kako pogosti in kako strogi so nadzori ter ali se proizvajalci tega držijo oz. ali se poslužujejo kakšnih trikov mimo zakona.

(Dva dni nazaj je bil v časniku Nedelo zelo zanimiv in zabaven članek o pogosto uporabljanem (tam, kjer je dovoljeno) rdečem barvilu E120, izdelanem iz samičk nekega insekta...    ...  )

Ogabno. Kakorkoli vzameš.