Za zdravje: Ali srce res trpi zaradi maščob?

Besedilo: Nadja Baćac
Projekt “Skupaj za zdravje, človeka in narave”

Še do nedavnega nisem ničesar hotela vedeti o maščobah. Bile so stlačene v rubriki nepomembno. Ali pa sem šla v drugo skrajnost in odrezala še pri tistih, dobrih maščobah. Potem pa razkritje moje zmote: Maščobe so snovi, ki nadzirajo vse življenjske funkcije!

Bolezni srca in ožilja so »kuga« sodobne zahodne civilizacije, odgovorna za enega od dveh smrtnih primerov. Vendar je večina tega, o čemer nas vse vprek informirajo o preprečevanju teh bolezni, zavajajoče in motivirano z interesi, ki nimajo veliko skupnega z našim zdravjem. Neodvisni znanstveniki in zdravniki trdijo, da visok holesterol, ni vzrok za srčne bolezni, da sta prava krivca vnetje in prosti radikali. Nikakor ne morete imeti preveč krvnih maščob, razen če bi jih uživali v prekomernih količinah! A treba je poskrbeti za umirjenost, ustrezno prehrano in način življenja z rednim gibanjem – to pa so tudi bistveni ukrepi, ki preprečujejo bolezni srca in žilja. V tem sta si enotna tako tradicionalna kot zahodna medicina. Ob tem ne smemo nikoli zanemariti, da sleherni trenutek živimo zdaj in v skladu s samim sabo in s svojo vestjo.

In tu je slaba novica – do takrat, ko boste stari 65 let, obstaja 70-odstotna verjetnost, da boste imeli srčno-žilno bolezen. To verjetno ni ena prvih stvari, ki bi jo želeli prebrati, vendar, resnično, takšni so statistični podatki. Zato srčno-žilne bolezni držijo sam vrh po umrljivosti v razvitih deželah. Med najpogostejšimi obolenji srca in ožilja so povišan krvni tlak (hipertenzija), motnje srčnega ritma, koronarna srčna bolezen, srčna kap, angina pektoris, bolezen srčnih zaklopk, ateroskleroza, krčne žile in nenadna srčna smrt.

Kakšen »biznis« se gremo?
Bolnišnice se gredo »biznis« bolezni srca in ožilja, živilskopredelovalna industrija stremi za profitnimi cilji čim več, s čim manj stroški in čim hitreje, povprečen potrošnik pa je zadovoljen, če ima živilo čim daljši rok uporabe in je čim cenejše. Ali sploh kdo v ospredje postavlja naše zdravje? Vsaj naš lasten »biznis« bi moral biti, da ostanemo zdravi, vendar ga zelo pogosto delegiramo drugim.

Zaradi uporabe agresivne tehnologije v živilski industriji postanejo maščobe in olja z mehanično-kemično manipulacijo (hidrogenizacija, rafiniranje, homogenizacija, pasterizacija) zahrbtni tujki v človekovem metabolizmu. Spremenijo se v škodljive transmaščobne oblike, vloga maščobnih kislin pa se pri tem izniči. Še posebno je treba biti pozoren na tiste skrite, predelane maščobe v pekovskem pecivu, čokoladi, mesnih in mlečnih izdelkih, margarini. Problem je, da večina ljudi v svojo prehrano vključuje napačne vrste maščob ali pa manjkajo dobre, zdrave maščobe. Prehrana z nizko vsebnostjo maščob ne deluje! In znana prehranska piramida ne zmanjšuje pojavnosti bolezni srca in ožilja, ampak je le-ta vse večja, navajajo zananstveniki. Srčni kirurg dr. Dwight Lundell, dr. med.: »Neprestano ignoriramo zmanjševanje maščob v naši oskrbi s hrano. Nižja kot je vsebnost maščob, bolj smo debeli. In srčne bolezni so popolnoma izven kontrole!« Ne le, da se osredotočamo na to, kaj dajemo v naše telo, treba se je osredotočiti tudi na to, kaj telo naredi s hrano, ki jo pojemo.

Koliko smo res vredni? Zamenjajmo procesirana olja z naravnimi!
V prehrano je pomembno vključiti zares kakovostna olja z visoko vsebnostjo omega maščobnih kislin. Navadno so ta dražja, a če ste se odločili obvarovati svoje srce in žile pred nepotrebnimi »smetmi«, posegajte po kakovostnih, nepredelanih, hladno (in z odsotnostjo zraka) stisnjenih oljih: lanenem, konopljinem, ričkovem, osatovem, svetlinovem, boraginem, olju grozdnih pečk, oljčnem olju. Najbolje, da izberete takšna z ekološkim certifikatom ali Demeter kakovosti. Pri pripravi jedi teh olj nikoli ne pregrevajte, ampak jih dodajte ob koncu kuhanja, najbolje šele, ko je jed na krožniku. Omega maščobne kisline lahko zaužijemo tudi z modrozelenimi algami (spirulina, klamatska) ali z oreščki, vendar slednjih ne pražite, saj maščobne kisline s segrevanjem oksidirajo, ne dodajajte niti sladil, mandlje pa pred uporabo namakajte, da se izloči strupeni glikozid amigdalin, iz katerega se v želodcu tvori cianid.

Ta čudoviti svet maščob ...
Poleg tega, da so maščobe v prehrani vir energije in nosilci v maščobi topnih vitaminov A, D, E in K, se hranilne snovi iz (zgolj) kakovostnih maščob in olj porabijo v procesu nastajanja celičnih membran in številnih hormonov, uravnavajo krvni tlak, srčni utrip, zoženje krvnih žil, strjevanje krvi in živčni sistem. V študiji, objavljeni v European Journal of Clinical Nutrition, poročajo o povezanosti izboljšanega zdravja srca z maščobnimi kislinami omega-3. Človeško telo ne more pravilno delovati predvsem brez dveh polinenasičenih esencialnih maščobnih kislin – linolne (LA), ki je maščobna kislina omega-6 ter alfa-linolenske (ALA), ki je maščobna kislina omega-3. Ti dve maščobni kislini nam je narava v najbolj idealnem razmerju ponudila v lanenem semenu.
Laneno olje vsebuje LA (15 %) in ALA (57 %) v razmerju 1:4. Da bi maščobne kisline v polni meri prehajale v kri in iz krvi v celico, osnovno enoto življenja, morajo najprej postati vodotopne. Teorijo, ki jo je razvila dr. Johanne Budwig, poznamo v praksi kot njeno oljno-proteinsko mešanico, s katero je uspešno pomagala številnim obolelim posameznikom: svežo skuto iz surovega mleka (nehomogeniziranega in nepasteriziranega!) pomešajte z žlico lanenega olja.

Dr. Lundell, v zadnjem času zelo glasen zagovornik maščobnih kislin omega-3 iz ribjega olja in konjugirane linolne kisline (CLA), priporoča minimalno 3 g (1 čajna žlička) ribjega olja na dan, kar zagotavlja 1000 mg/dan eikozapentaenojske kisline (EPA) in dokozaheksaenojske kisline (DHA), to pa je že količina, ki zmanjša nenadno srčno smrt za 50 %, za 25 % pa se zmanjša nevarnost nenadne srčne smrti pri ljudeh, ki so že imeli srčni napad. Pri ljudeh z znaki kroničnega vnetja, kot je arterioskleroza, priporoča višji odmerek: do 3000 mg/dan EPA in DHA. Vsakič, ko je dr. Lundell operiral na odprtem srcu, je videl vnetje srca in to ga je pripeljalo do ugotovitve, da je glavni razlog za bolezni srca vnetje in ne holesterol, kot to razlaga običajna zdravniška praksa, ki nato predpisuje statine, da bi zmanjšala holesterol v krvi. Visok holesterol ščiti pred infekcijo in ne povzroča srčnega infarkta! Mnoge študije so potrdile, da sta nizek in normalni holesterol celo bolj nevarna kot visoki.

CLA je esencialna maščobna kislina omega-6, ki se nahaja predvsem v hrani živalskega izvora: v govejem svežem (!) mesu, jajcih in mlečnih izdelkih iz surovega mleka, najdemo pa jo tudi v sončničnih semenih, sončničnem in koruznem olju ter različnih oreščkih. Dnevna priporočena količina je 1-2 g. CLA je močan antioksidant, zmanjšuje koncentracijo prostih maščobnih kislin in trigliceridov v krvi, uravnava holesterol pa tudi sladkorno bolezen tipa II in debelost ter pomaga pri rakavih obolenjih.

Pred boleznimi srca in ožilja varuje tudi ekstra deviško oljčno olje. Ima visoko vsebnost antioksidantov in polifenolov, preprečuje vnetne procese in je zato pomembno v t. i. protivnetni dieti. Ta dieta sicer odločno prepoveduje vsa hidrogenirana olja, sončnično olje in mešanice rastlinskih olj, margarino in vsa živila, ki jo vsebujejo, dovoljuje pa vse zdrave maščobe, že navedene v tem članku. Če v telesu ni dovolj maščobnih kislin omega-3, se težko resorbira katerokoli olje, zato moramo biti pozorni na primerno ravnovesje maščobnih kislin.

V oljih so lovilci prostih radikalov
Rastlinska olja so bogat vir vitamina E, antioksidanta, ki preprečuje zgodnjo oksidacijo (s tem pa propad celičnih ovojnic in z njim povezano staranje), preprečuje srčne bolezni in zmanjšuje holesterol. Telo varuje pred stresorji, kot so na primer ocvrta hrana, onesnažen zrak, sončni žarki in duševne napetosti. Dobro ga je uživati v čim bolj naravni obliki iz rastlinskih virov in zmerno! Sintezno pridobljena oblika a-tokoferol  ima manjšo biološko aktivnost, nekatere pa v telesu delujejo ravno nasprotno od želenega. Namesto da bi ožilje varovala, ga dodatno bremeni. Najbolj bogat vir vitamina E je olje pšeničnih kalčkov, najdemo pa ga še v arganovem olju ter v manjših količinah tudi v mandljih, jajcih, brstičnem ohrovtu in polnovrednih žitih.