mama, materinstvo

»Ženska hoče biti dobra mati in bi se rada nesebično razdajala svojim otrokom, tako, da bi jim izkazovala zbrano pozornost, nežno skrb, živahnega duha, da se lahko vsak hip primerno odzove, popolno uravnotežene in okusne obroke, neomejen čas in ljubezen - tako kot piše v vseh knjigah in časopisih. Toda ustvarjalna igra se sprevrže v kup kartonskih škatel po tleh kuhinje, lepljivo testo na tekaču in barvaste prstne odtise na zavesah. Skrbno pripravljeno hrano večji otrok zavrne z glasnim izražanjem gnusa, medtem ko jo dojenček preprosto v velikem loku izpljune. Do poznega popoldneva preprosto ni opravila vsega, kar si je zjutraj zadala za nalogo, nič nima pripravljeno za večerni obrok, dojenček pa je dobil plenični izpuščaj, ker ni imela časa, da bi ga dovolj pogosto previjala. Zato stlači nejevoljnega otroka v voziček in ju odpelje v supermarket, kjer starejši pomaga tako, da nalaga v košaro vse stvari, ki jih ne potrebujejo, medtem, ko mlajši meče izdelke s polic. Na koncu mama udari dojenčka po roki, s čimer si prisluži dolg hladen pogled starejše ženske, ki seveda misli, da svoje otroke redno pretepa. Sovraži to, v kar se je spremenila, zato odhiti domov, medtem, ko oba otroka jokata. Tam vanju spet zbaše nekaj hrane in ju da v banjico, kjer se srečno igrata in se zdita kot oboževanja vredna angelčka. Za trenutek se sprosti, dokler ne ugotovi, da sta iznašla novo igrico, pri kateri kopalno gobo stiskata preko roba banje, tako, da potoki vode tečejo pod linolej. Skloni se, da bi jo z brisačo pobrisala. Pri tem zasliši škripanje vhodnih vrat, si odstre lase z obraza in vtem stopi zakonec, ki veselo reče: »Si imela dober dan, draga«, še hujše: »Sestradan sem. Kaj je za večerjo?« ali najhujše: »Malo me boli glava. V službi sem imel strahoten dan.« S.Kitzinger

Odlomek je iz knjige Me, matere, avtorice Sheile Kitzinger, kjer, med drugim, razkriva protimaterinsko naravo zahodne kulture. Pravi, da je materinstvo in očetovstvo treba "stlačiti" med vse pomembne, trdne plasti socialnega življenja - politiko, ekonomijo, trgovino in industrijo - postati mama pa je drugorazredna dejavnost.
V nasprotju s tradicionalnimi kulturami, kjer je že sama nosečnost posebno, ritualno stanje in ženska z rojstvom otroka pridobi v skupnosti novo spoštovanje, je ženska v zahodni kulturi v trenutku, ko postane mati, obravnavana kot nekaj manj. 

Zapiše še: "Njena identiteta se je spremenila v "mater", ves njen ostali del pa - delovne sposobnosti, poklicni cilji, kariera in njeni drugi interesi - pa kot da bi izginil. Ženske, ki jih lahko prepoznamo kot matere, za mnoge moške sploh niso del "pravega" sveta ampak le del omejenega sveta znotraj štirih sten doma...Ženske kot matere niso družbeno pozitivno priznane, čeprav se o njih izgubi mnogo laskavih besed, saj se v industrijski družbi uspeh meri po dosežkih v svetu izven doma in ne po vsem, kar se dogaja med štirimi stenami."

Se zdi, da je tudi protiočetovska, ta naša zahodna kultura...
Do koga je pravzaprav prijazna?