Niste prijavljeni. Prijavite se ali se registrirajte.
Pesem Duše » Vprašanja & nasveti (karmična diagnostika) » Duse, ki kradejo energijo
Za vpis odgovora je potrebna prijava ali registracija
Lexi je napisal/a:Ali ti »priseski« kaj vplivajo na naše ledvice in na njihovo stanje?
pretirano razmišljanje
Tole mi je pa čisto novo. ?? Na kakšen način pa le to vpliva na naše ledvice?
Poudarjam pretirano, lahko dodam tudi dolgotrajno razmišljanje. Po tradicionalni kitajski medicini dolgotrajna skrb in razmišljanje neposredno prizadeneta vranico in srce, zaradi česar nimamo dovolj življenske sile (či-ja), prizadeta je tudi kri. Dolgotrajno neravnovesje prizadene esenco v ledvicah, kar posledično lahko povzroči okvaro ledvic.
Ja, saj sem videla, da si napisala, da pretirano razmišljanje škoduje. Vesela sem, da sem to vprašala, tebi pa se zahvaljujem za odgovor, ker si mi s tem prazaprav osvetlila nek moj problem!
Mogoče bi še to dodala. Če bo kdo brskal, da ne bo zmede - po TKM-ju se dolgotrajen strah (voda), ki kvari ledvice, se zdravi z razmišljanjem (zemlja). Vendar v tem primeru gre za zdravo razmišljanje, ki razbije strah. Dolgotrajno razmišljanje pa ravno tako kvari. :prst:
Zanima me ena stvar glede biopotenciala ledvic; ali na primer s skrbjo samo blokiraš energijo ledvic ali jo dejansko porabljaš-zmanjšuješ. Ker vem, da se z določeno ravnjo energije v ledvicah že rodimo...če se tekom življenja le ta zaradi našega nepravilnega ravnanja zmanjša, ali jo zopet lahko povečamo na prejšnjo raven?
Vem da pomaga reiki, pa tudi vaje, ki jih prikazuje Petar Papuga na svoji strani...še kaka ideja kako lahko pomagamo ledvicam da nazaj dobijo svojo moč (seveda poleg odstranitve vzroka-skrb, strah...)?
Glede biopotenciala in esence ledvic se na primer v TKM-ju razlaga sledeče (razlaga je deloma povzeta po dr. Plutovi). TKM je zelo obsežna, zato bom napisala zelo skopo in na kratko.
Poznamo več različnih vrst či ali po slovensko biopotenciala. Jaz bom v nadaljevanju imenovala či, mi je bližje.
Poznamo izvirno oz. prirojeno či, ki se nahaja v ledvicah - le-to pridobimo z rojstvom, je podedovana in je najpomebnejša či, saj zajema vse jin in jang potenciale v nas. Temeljna naloga je ohranjanje ledvične esence. Esenca je osnova za življenje - po domače povedano je "baterija", katere velikost in nabitost z energijo je odvisna od naših preteklih dejanj ter našega poslanstva. Esenca pripravi osnovo za delovanje pridobljene či. Po našem rojstvu pridobljena či nadomešča izvirno či, se z njo združuje in pomaga ustvarjati.
Pridobljeno či pridobivamo iz hrane, vode ter iz zraka. Ta či se zbira na področju prsne votline, greje in ohranja srce ter pljuča. Pridobljena in izvirna či se dopolnjujeta in podpirata.
Jaz na tem področju nočem preveč filozofirati, lahko ti odgovorim v skladu z mojim znanjem in kakšno je moje dojemanje. Torej esenca in izvirna či se lahko porabita prek našega negativnega delovanja (posrednega ali neposrednega), vendar se nadoknadita s pridobljeno či. Izvirne či ni moč povečati, ravno tako tudi esence ne. Z rojstvom smo dobili paketek koncentrirane energije določene velikosti in nabitosti, od nas je odvisno, kako ga bomo porabljali. Lahko pa raven življenjske energije povečamo prek pridobljene či. Torej prek boljše hrane (eko, naravna, po možnosti čim več hrane lokalnega izvora, najboljše z domačega vrta ali bližnje kmetije), prek vode (lahko jo informiramo, harmoniziramo z reikijem ali kako drugo metodo), prek zraka (čim več svežega zraka, še posebej pozimi, ko smo bolj nagnjeni h kavču) ... kakor si že omenila, pomagajo življenjsko raven dvigniti tudi telesno-energijske vaje (tai-či, či-gong, pranajama, joga, nekatere vrste plesa in športa ...), reiki, meditacija, tantra ...
Ledvice lahko okrepimo tudi z drgnjenjem rok po predelu ledvic, z vročim tuširanjem ali vročimi obkladki.
Zanimivo je tudi, da so ledvice edini organ na telesu, kateri nikoli nima preobilo energije. Zato jim lahko namenimo dvojni tretma reikija ali energijske masaže. 
Upam, da je bolj razjasnjeno. :prst:
Urška, hvala za razlago. Bi te pa lepo prosila, če mi lahko svetuješ o kaki dobri literaturi, ki govori konkretno o tem.
Žal se mi v mislih ne pojavlja nobena konkretna literatura. Kar jaz pišem, je kombinacija večih znanj, različne literature in lastnih izkušenj.
V klepetalnici pa je ravno na zadnji strani debata o literaturi na temo Tradicionalne kitajske medicine, mogoče najdeš tam kako uporabno informacijo.
Hvala Urska se enkrat.
Zanima me se, ce res ni prevec priporocljivo meditirati, ce si otozen, depresiven oziroma ti primanjkuje energije in pa ali je uredu ce meditiras z razlicnimi ucitelji, ne da je to stalna praksa, ampak da kdaj meditiras tudi s kaksno drugo skupino?
Prosila bi te samo se, ce mi lahko kaj vec poves kako in zakaj lahko sploh izgubis delcek svoje duse?
Hvala in lep, nasmejan dan..
Zoja
Zanima me se, ce res ni prevec priporocljivo meditirati, ce si otozen, depresiven oziroma ti primanjkuje energije
Zanimivo vprašanje je postavljeno. Nekateri so zagovorniki meditacije v času depresije, nekateri jo strogo odsvetujejo. Jaz ti lahko svetujem iz svojih izkušenj, sama pa boš najbolje prepoznala, kaj tebi najbolj odgovarja.
Melanholija, depresija, otožnost so občutki neprizemljenosti - v čustvih nam je spodneslo korenine in zato tavamo v čudnih, meglenih področjih. Zato je izredno dobro in zelo učinkovito zdravilo zoper tem občutkom PRIZEMLJENA FIZIČNA AKTIVNOST, da v sebi ponovno začutimo vesel in žuboreč plamen.
Ko jaz začutim, da se v meni nabira otožnost, melanholija, žalost ... grem prvo na daljši sprehod v naravo ali grem ven počet kaj zelo fizično aktivnega - teč, kolesarit, na rolerje, na vrt okopavat ... karkoli, samo da se znebim meglenih, težkih občutkov v sebi, se nadiham svežega zraka, se preznojim in napolnim s svežo energijo. Največkrat otožnost in težke občutke v telesu sprožijo neaktivnost (preveč sedenja, preveč tv-ja ali računalnika), skrbi, premalo svežega zraka ali pretežke, preveč sladke hrane. Zato je "prva pomoč" najprej aktivna dejavnost na svežem zraku (tudi sedaj, ko je zunaj zima in nizke temperature). Po dejavnosti sledi prha, zelo dobro jo je končati z mrzlo prho nekaj sekund (če ste zdravi, je mrzla prha zelo pripročljiva, vsekakor pa je bolje se pogovoriti o tem z zdravnikom, če imate slabo srce), da se telo in duh dodatno okrepčita in osvežita. Proti otožnosti in melanholiji dobro delujejo različni čaji; jaz imam zelo rada čaj iz šentjanževke (o tem sem že pisala tu: http://www.pesem-duse.com/forum/viewtopic.php?id=52), čaj iz ingverjeve korenine in zeleni čaj. Če me po vsem tem še vedno muči nejevolja ali otožnost, grem v meditacijo preverit, kaj se dejansko dogaja. Včasih grem ob občutkih depresije naravnost, brez predhodne aktivnosti, v meditacijo in preverim, kaj se mi dogaja, vendar ne vedno. Moram se počutiti notranje dovolj energijsko močna, da vem, če bom šla v meditacijo, da bom tudi zmogla razrešiti vzrok depresije ali otožnosti. TI občutki so močni in človeka lahko zlahka posrkajo vase, zato človek, ki se počuti energijsko šibkega, bo mogoče v meditaciji še bolj zabredel v otožnost in melanholijo.
Meditacijo v času depresije ali globoke otožnosti odsvetujem začetnikom in vsem, ki se ne počutijo dovolj močni, da bi napravili z energijskim delom globlje spremembe v sebi. Zelo pa svetujem vsem čim večkrat fizično aktivnost, prhanje z osvežujočo vodo ter zelo pomembno - lahko in svežo hrano ter pijačo - sadje, zelenjavo, zelenjavne juhe, ingver kot začimbo in sokove iz sveže stisnjene pomaranče, limone, grenivke ...
ali je uredu ce meditiras z razlicnimi ucitelji, ne da je to stalna praksa, ampak da kdaj meditiras tudi s kaksno drugo skupino?
Jaz osebno z veseljem meditiram s poznanimi ljudmi, zanimivo pa mi je meditirati tudi z novo skupino - vendar samo če jo začutim kot v redu zame. Vsak človek ima edinstvene kakovosti v sebi in vsak človek lahko nekaj da. VEndar je pri tem zelo pomembno sledeče - v sebi moramo popolnoma iskreno in točno vedeti, kaj smo mi, kaj je naše, kaj pa je od drugih. Če hočemo obiskovati različne meditativne skupine na popolnoma varen način, moramo brez dvoma biti v stiku s svojim kanalom, imeti vklopljen "alarmni sistem", če lahko malo teatralno povem. LE-ta nas čuva in nam jasno pove, kaj je dobro za nas in kaj ni. Na ta način sprejmemo v sebe nova znanja, nove informacije in jih priredimo svojemu sistemu, jih vključimo vase brez nevarnosti, da izgubimo same sebe na svoji "duhovni poti".
Hoditi na vse možne duhovne delavnice, meditativne skupine, kar tako iz radovednosti, brez da pred tem vsaj malo ne preverimo pri sebi, kaj bomo s tem dobili, brez da sebe sploh ne začutimo, je neodgovorno dejanje. Nabiramo si znanje, informacije, a nimamo postavljenega osnovnega kanala in dovolj energije, da vse to znanje prizemljimo in integriramo. Precej zaskrbljujoče, mar ne? Dramatično povedano, kot da bi svoje otroke spustili v vsako družbo, brez da bi sploh preverili, kakšna družba to je.
Tako da Zoja, če čutiš, da ti nekdo lahko nekaj da in da je nekaj v biti dobro zate, potem ni nobenih zakonov in omejitev, kaj lahko počneš in kaj ne. :rose:
ce mi lahko kaj vec poves kako in zakaj lahko sploh izgubis delcek svoje duse?
Del duše človek izgubi skozi izkušnje v življenju, ki jih dojema kot zelo stresne in travmatične. Morebiti bi kakšen dogodek bil v očeh drugega popolnoma nenevaren, a ta oseba taisti dogodek doživlja kot zelo nevaren zanjo in se nanj odziva izredno stresno. Edina zaščita osebe pred pretiranim šokom v dogoddku je to, da z delčkom zavesti zapusti nevarno prizorišče, da si zmanjša bolečino in travmo, ter z zavestjo odtava kdove kam. Povečini se po takem dogodku zavest oziroma duša ne vrne spontano nazaj, oseba pa se čuti prazno, odtujeno. Se pa tudi zgodi, da se duša čez čas vrne nazaj in je oseba ponovno celostna. Zakaj se je del zavesti odločil, da odide na določeno mesto, našemu umu še ni znano. Del zavesti živi svoje življenje v drugem vesolju, planetu, svetu, lahko tudi na zemlji, a na drugih dimenziji od fizične ... možnosti je neskončno
Dogodek, kot je že omenjeno, je lahko vsakdanji - na primer starš se razjezi na otroka, kar otrok doživi kot podobno kot poskus uničenja, do otroka priteče lajajoč pes, ki se hoče igrati, otrok pa se prestraši, radi rečemo da se "na smrt" prestraši ... v odrasli dobi lahko oseba dušo izgubi v razmerju (radi rečemo, da ima nekdo še vedno delček našega srca ali duše), v zelo stresni službi...
Dogodek je lahko bolj travmatičen - poskus posilstva ali umora, oborožen rop, bolezen ali smrt bližnjega, psihično in fizično nasilje v družini ...
Kako prikličemo in privedemo nazaj svojo dušo, sem že pisala v tej temi na prvi strani. Kogar bo zanimalo, naj si prebere. :rose:
Urska najlepsa hvala, sem dobila zelo prave odgovore :prst:
Lepo bodi.. 
Me veseli. :prst:
Res zanimivo branje ... Po prebranem sodeč tudi moja duša ni več cela, Slišala sem že da lahko z meditacijo dosežeš ravno nasprotni učinek.
Vas forum je pa res poučen. V teh nekaj dneh kar vas obiskujem, sem izvedela veliko novega. Hvala.
Vas forum je pa res poučen. V teh nekaj dneh kar vas obiskujem, sem izvedela veliko novega. Hvala.
Me veseli, da ti je všeč. :prst:
Slišala sem že da lahko z meditacijo dosežeš ravno nasprotni učinek.
V meditaciji podobno kot v sanjah z zavestjo oddidemo iz telesa. Jaz osebno nisem imela takšnih izkušenj v dnevni meditaciji; edine podobne izkušnje sem doživljala v spanju, ko sem se zavedla, da se nahajam poleg spečega telesa, vendar po teh doživljajih se nisem počutila slabše ali prazno; ne morem pa trditi, da ni možno, saj je možno vse. Verjetno gre v takih primerih za zelo globoke meditacije, kjer oseba razčiščuje globlje travme, lahko pa oseba v zavesti potuje spontano tja, kjer se nahaja njena izgubljena zavest in ima pri tem občutek, da je izgubila del duše. Mogoče ga je samo našla.
Zivijo vsem,
najprej bi pohvalila vas blog, ki res zajema velik spekter vsega in mislim, da prav vsak lahko potegne nekaj koristnega zase.
Zanima me zakaj mi vcasih moj um ponagaja, zdi se mi kot bi vcasih zanalasc silil v dolocene misli (in se potem ciklal), prav take pa so vcasih tudi moje reakcije, ze od otrostva vcasih naredim kaksno stvar, ceprav vem da je ne bi smela, npr. nekdo mi rece, ne poskropi me z vodo pa to se vseeno naredim, ker se mi zdi, igrivo, smesno, kljub temu, da je potem ta oseba slabe volje. Dostikrat se zgodi, da te slabe volje sploh ne predvidim, precejkrat pa se mi zdi, da mi je potesitev te svoje navihanosti pomembnejsa od reakcij iz okolja. Zdi se mi, da podzavestno sprobavam, do kam lahko grem in iscem meje, kar mi pa ni prevec vsec, zato, ker pri tem lahko opecem sebe in druge (se je ze zgodilo). Vcasih je tak mali upornik ta moj um in me zanima kaj bi bili lahko glavni vzroki?
Podobno se mi je zgodilo v meditaciji, bila sem v poplnoma umirjenem stanju, pa mi je moj um v glavo pripeljal neko kletvico, kot solarcek, ki ve, da to ni ne prostor ne cas za take stvari, ampak kar mora malo ponagajati. Potem me je kar malo skrbelo, da nisem s to kletvico umazala svoje in se drugih energij in kot posledica sta v meni zrasla jeza in strah.
Hvala za odgovore.
Veliko sonca..
Zoja
Zanima me zakaj mi vcasih moj um ponagaja, zdi se mi kot bi vcasih zanalasc silil v dolocene misli (in se potem ciklal), prav take pa so vcasih tudi moje reakcije, ze od otrostva vcasih naredim kaksno stvar, ceprav vem da je ne bi smela, npr. nekdo mi rece, ne poskropi me z vodo pa to se vseeno naredim, ker se mi zdi, igrivo, smesno, kljub temu, da je potem ta oseba slabe volje. Dostikrat se zgodi, da te slabe volje sploh ne predvidim, precejkrat pa se mi zdi, da mi je potesitev te svoje navihanosti pomembnejsa od reakcij iz okolja. Zdi se mi, da podzavestno sprobavam, do kam lahko grem in iscem meje, kar mi pa ni prevec vsec, zato, ker pri tem lahko opecem sebe in druge (se je ze zgodilo). Vcasih je tak mali upornik ta moj um in me zanima kaj bi bili lahko glavni vzroki?
Podobno se mi je zgodilo v meditaciji, bila sem v poplnoma umirjenem stanju, pa mi je moj um v glavo pripeljal neko kletvico, kot solarcek, ki ve, da to ni ne prostor ne cas za take stvari, ampak kar mora malo ponagajati. Potem me je kar malo skrbelo, da nisem s to kletvico umazala svoje in se drugih energij in kot posledica sta v meni zrasla jeza in strah.
V enem postu si omenjala, da se nate lepijo duše ali čudne energije. Dostikrat so te vzrok, da se obnašaš tako brez kontrole, kot da nisi ti. Značilno je da je občutek kot da je naredil nekdo drug, ti pa nato imaš krivdo.
Lahko pa da je tudi um kriv kot praviš ti. Vprašaj se kaj dobiš s tem ko se upiraš, česa se učiš? Poglej temo lekcije duše.
Podobno se mi je zgodilo v meditaciji, bila sem v poplnoma umirjenem stanju, pa mi je moj um v glavo pripeljal neko kletvico, kot solarcek, ki ve, da to ni ne prostor ne cas za take stvari, ampak kar mora malo ponagajati. Potem me je kar malo skrbelo, da nisem s to kletvico umazala svoje in se drugih energij in kot posledica sta v meni zrasla jeza in strah.
Poznam težave, ki jih omenjaš. Samo vaja dela mojstra; več ko boš "trenirala" meditacijo, manj se ti bodo te težave pojavljale. Za berglo ti lahko od kraja služi, da si položiš roko na sence in pustiš, da iz roke steče bela svetloba in oblije čakro na zadnji strani glave. To umiri beganje uma, strahove in brezglavo razmišljanje.
Več škode si namesto izrečene kletvice napraviš s posledičnim obsojanjem sebe, jezo nase ter s strahom pred posledicami, ki jih bo prinesla kletvica. Samo človek si in ljudje pozabljamo, da je najpomembnejše od vseh "svetniških" misli in čustev to, da sebe BREZPOGOJNO sprejmemo, z obstoječimi napakami in vrlinami vred. Šele takrat napravimo prostor za svojo resnično duhovnost rast.
Pozdravljeni vsi skupaj,
z vami vsemi bi rada delila izkušnjo hkrati pa vas prosim za nasvet.
Včeraj sem bila na terpiji pri gospe, ki se ukvarja z refleksno masažo stopal, nudi celostno terapijo itd. Nisem točno vedela
Pozdravljeni vsi skupaj,
z vami vsemi bi rada delila izkušnjo hkrati pa vas prosim za nasvet.
Včeraj sem bila na terpiji pri gospe, ki se ukvarja z refleksno masažo stopal, nudi celostno terapijo itd. Nisem točno vedela "KAM GREM", po napotilu prijateljice sem šla. Razlog je tičal v prekomerni utrujenosti, nenehnemu stresu etc.
No, po krajšem pogovoru, masaži stopal, mi je naredila tudi "energijski pregled". Med tem me začne spraševati, če mi je v zadnjem letu kdo od bližnjih umrl (seveda mi ni), gospa pa me sprašuje kar naprej....kej živim, kje točno je moj blok, kam gleda. Nisem razumela zakaj me to sprašuje dokler ne prideva do podatka, da živim zraven pokopališča. Moja spalnica je obrnjena točno tja. In potem začne izvajat neke seanse, baje sem imela nenormalno veliko duš prilepljenih na mojo auro in izvedla je čiščenje. Tudi meni je gospa posodila to kocko za domov, da očisti še moje stanovanje.
Sedaj nevem. Počutim se ok. Eenergijsko bolj polna? Mogoče. Bo pokazal čas. Nevem kaj naj si mislim o vsem skupaj. Stvar ma neko logiko, oz. ja, temu se res da verjet.
Zanima pa me sledeče. Kako se naj tega ubranim? Kaj naj delam, da se mi to ne bi ponovilo? Kako naj "zaprem energijske kanale"? Imam pač to "srečo", da je pokopališče v moji neposredni bližini.
Kot je jasno iz zgoraj napisanega, nisem najbolj vešča v teh terminih.
Hvala vsem za odgovore!
Živijo Katrinka - dobrodošla na forumu
Načini za zaznavanje energij, uravnavanje in prekinjanje omejujočih povezav so zelo različni, zato ne vem točno, kaj sta počeli z gospo, ki si jo obiskala. Prekinjanje vezi z mrtvimi oz. dušami, ki so prisotne v avri, je potrebno in vsekakor vpliva na raven energije v telesu, na dolgi rok, če se želiš tega osvoboditi, pa je potrebno ozavestiti in transformirati vzorce, ki te z mrtvimi povezujejo. Torej najti vzrok, da vežeš duše nase, sicer se situacije tako ali drugače ponavljajo in nam kažejo, da je potrebno nekaj narediti, da se omejitev osvobodimo.
Zavedati pa se moraš, da je takšna povezava z dušami težka in negativna tako zate kot za duše. Veže vas nek vzorec delovanja, ki škodi vsem, zato se je razreševanja dobro lotit z mislijo na to, da tudi duše trpijo in ne gre za to, da so zlobne ali kaj podobnega.
Pri tebi čutim močno povezavo s svetom mrtvih, ki se je aktivirala že v tvojem otroštvu (imaš mogoče kakšne nenavadne spomine iz otroštva iz prostora, kjer ste živeli ali kaj podobnega; si imela kakšne "navidezne prijatelje"?), sicer pa povezava izvira iz preteklih življenj in ti je to domače. Kolikor vidim, te povezave sedaj podzavestno nisi pripravljena prekiniti, ker ti pomeni vstop v drugačen svet energij, duhovnosti, boljšega spoznavanja sebe in delovanja na drugačnih ravneh in ti je na nek način zabavno oz. zanimivo. Zavedaj se, da s prekinitvijo povezave in razrešitvijo omejujočih vzorcev, ne boš izgubila sposobnosti zaznave in vstopa v druge svetove, ampak si jih boš povečala, sposobna boš videti preko tega, saj ne boš ujeta v težavo. Dokler smo ujeti v vzorec, nimamo svobodne volje, saj ne zmoremo delovati drugače.
Pa nič naj te ne bo strah, to ni nič nenavadnega ali kaj kar se ne bi dalo rešiti. No, verjamem, da se to čudno sliši, ampak je res 
Tudi bivališče ob pokopališču si si izbrala z razlogom, saj ti je to na nek način domače, poleg tega pa ti je potenciralo vzorec in te odprlo duhovnosti :prst:
Mogoče bo še kdo drug kaj dodal ...
Če ti je kaj od napisanega blizu, si lahko pomagaš z navodili za transformacijo (http://www.pesem-duse.com/forum/viewtopic.php?id=588), na isti način pa se odpreš tudi, da dobiš božansko perspektivo situacije in kaj se ti bo v resnici zgodilo, če prekineš povezavo z mrtvimi.
Pa poročaj
Pozdravljeni vsi skupaj,
prosim za nasvet. Pri zdravilki (znanki) sem bil na terapiji in mi je zaznala, da imam pripete duše. Ko jih je odpravila, so se po določenem času znova pripele. Šel sem k njej in jih je odpravila skozi kanal v onostranstvo. Čez čaz so se mi znova prilepile, do pred nekaj časa nisem niti čutil, sedaj pa čutim in točno vem, kdaj se mi prilepijo, ko začutim v glavi neprijeten bolečino in v prsih težo, začne me dušiti. V začetku so bile to duše iz sorodstva, sedaj pa jih "pokasiram" ko hodil med ljudmi, na avtobusu, vlaku, kjerkoli... Prebiral sem forum ampak še vedno ne najdem vzroka, zakaj se mi to dogaja. Tudi domov jih "prinesem" in potem je direndaj v hiši, od prižiganja in ugašanja luči, do zaklepanja vrat oz. ključavnic... Zelo moteče je postalo. Prosim za pomoč, vpogled v biopolje, bom zelo hvaležen.
S prijetnimi pozdravi
Delboj
Pozdravljen Delboj, pri tebi se začuti strah pred energijami ter neznanim. Strah je tisti, zaradi katerega čutiš, da vlečeš nase vse sorte energij. Zato ti predlagam, da se usedeš in napišeš, česa vsega te je strah. Nato pa ta strah po eni od metod transformacije predihaš in se ga osvobodiš. Poleg tega se čuti, da nisi prizemljen, zaradi česar še v večji meri čutiš vse energije okrog sebe. Zato ti svetujem še pred razreševanjem strahu, v kolikor ti fizično zdravje dopušča, večkrat tedensko športno aktivnost v naravi - tek, plavanje, pohod ..., pri tem je zelo pomembno, da se dobro oznojiš in predihaš. S tem uravnovesiš hormone in zavest in energijo spustiš zopet v telo, še posebej v ledvice.
Najlepša hvala Urška.
Pozdravljen Delboj, pri tebi se začuti strah pred energijami ter neznanim. Strah je tisti, zaradi katerega čutiš, da vlečeš nase vse sorte energij. Zato ti predlagam, da se usedeš in napišeš, česa vsega te je strah. Nato pa ta strah po eni od metod transformacije predihaš in se ga osvobodiš. Poleg tega se čuti, da nisi prizemljen, zaradi česar še v večji meri čutiš vse energije okrog sebe. Zato ti svetujem še pred razreševanjem strahu, v kolikor ti fizično zdravje dopušča, večkrat tedensko športno aktivnost v naravi - tek, plavanje, pohod ..., pri tem je zelo pomembno, da se dobro oznojiš in predihaš. S tem uravnovesiš hormone in zavest in energijo spustiš zopet v telo, še posebej v ledvice.
Za vpis odgovora je potrebna prijava ali registracija
Pesem Duše » Vprašanja & nasveti (karmična diagnostika) » Duse, ki kradejo energijo