Klepetalnica (Stran 12 od 17)

Znamo, znamo, le začet je nekje treba.

Kok se pa pol koza oglaša, tud sam z me? 

Sami napačni ljudje okrog mene...

Okrog nas so vedno pravi in samo pravi ljudje.  Ja,jaa,že gledam.

Lepo, da se nekomu moje izjave zdijo zabavne – potem je takoj tud meni bolj smešno

Mah... z nobenim se ne morem pogovarjat, nihče me ne upošteva. Kot da sem z drugega planeta. To se mi že dlje časa dogaja.
V službi po osem ur na dan poslušam same neumnosti. Tud če se trudim vklopit, se nekako ne morem na enako bedast način smejat tem nezanimivostim, ki se jih pogovarjajo. V bistvu postanem utrujena, že če samo poslušam, kaj neki je tako smešnega.
Če sama povem kaj, zarad česar padem dol, me pa samo debelo gledajo. Včasih so celo prijazne in rečejo, naj ponovim, da niso dobro slišale...
Druga stvar, trenutno aktualna, je, da si ful podarjajo mačke zdajle, ko imajo mlade. (Me kar zvije, ker nekateri ne nesejo živali sterilizirat.) In ko sem npr. danes mimogrede eni, ker so ravno o tem govorile, rekla, da če rabi kak nasvet glede nege, prehrane, itd, naj me kar vpraša, ker se nanje še kar dobro spoznam ali pa saj vem kam pogledat za informacijo, dobim ful hiter, živčen (skor napadalen) odziv, da nič ne rabi, itak da bo žival za otroka.
V glavnem, utrujena praznega hrupa… (kot bi rekel moj najljubši slovenski pesnik )
Pa ne samo te osebe, s katerimi sem prisiljena životarit po cele dneve tu… Tud tisti, ki jih imam za prijatelje, se zadnje čase čudno obnašajo. Zadnjič npr. dvema (paru) nek dogodek navdušeno pripovedujem, pa opazim, da gledata nekam v prazno, malo v tla… kot da ju ne zanima oz. se kam naprej mudi. In to omenim (sem pač taka neposredna, brez olepšav), ampak brez zamere, da se bomo že še drugič naprej pogovarjali in se vidimo. Namesto da bi bil odziv kaj v stilu, ne, saj ne, samo zdi se ti ali pa ok, res, se raje drugič vidimo, me začneta (ne pretiravam) napadati, kaj da se grem, sploh ni res, se spogledovati in zavijati z očmi in da sta me vedno vse poslušala in take. Pa nista, no, tokrat pa res ne, ampak saj je vseeno. Sploh ni šlo za noben pomemben pogovor, zarad mene tud če nista, pač mimogrede ob slučajnem srečanju malo klepeta, kaj se kaj dogaja. Zadnjič se pa npr. z dvema kolegicama dobim in ena me je skos utiševala, naj govori raje tista druga. Marsikaj sem hotla povedat, komentirat (pogovarjat se, halo), ampak tud nje očitno moje mnenje ne zanima (drugo je pa poslušala s skoraj odprtimi usti).
In še bi se dalo naštevati.
Kr neki vse skupaj... Vedno bolj sem sama. Ni sorodnih duš.
Grem si čez vikend naresti raketo, da se izstrelim na tisti svoj planet (upam, da je na zemljevidu, da se ne bom še tam izgubila ). Tam se bo mogoče kaj s kom dalo pogovarjat. Pravzaprav sem raje sama, kot da naletim na tak poniževalen in neupoštevajoč odnos od znancev in prijateljev.

Čisto na napačnem.

Andreja, hvala, da si delila z nami svoja čustva. Vem, da je tole sicer klepetalnica, a enostavno moram napisati, kar sem začutila - mogoče ti bo pomagalo - med branjem tvojega posta mi je dobesedno zabingljala pred očmi nekakšna agresija do ljudi in nesprejemanje drugačnih od sebe. V duhovnih krogih je vse bolj pogosto izraženo dejstvo, da kar imamo v sebi, to okolje okrog nas odseva.
Mogoče pa ti prijatelji in sodelavci na podzavestni ravni skušajo nakazati na neko stvar v tvoji notranjosti, ki je moteča tako zate kot za okolje, in za katero je čas, da se je znebiš. Svetujem ti, da poskusiš raziskovati v svoji notranjosti, pobrskati po sebi in se vprašati, kakšne vibracije oddajaš v okolje: " Ali iz sebe oddajam odprte, prijateljsko naravnane vibracije? Ali brezpogojno sprejemam soljudi in jim dovolim, da so ob meni lahko točno to, kar so, brez mojega obsojanja v mislih? Ali dovoljujem ljudem, da se ljudje v moji družbi lahko prosto izražajo, brez da jih (s čustvi, mislimi) omejujem?" Lahko se tudi vprašaš:" Kaj moram v sebi spremeniti, da me bo okolje boljše sprejemalo - ali - da se bom med ljudmi boljše počutila?"  :rose:

Danes je priporočena nočna meditacija na polno luno, ki pomaga opustiti staro za sabo, ter se odpreti novim inovativnim stvarem za prihodnost.
Energija bo dokaj močna večino noči in če imate čas in možnost, preživite noč odzunaj (to ni mišljeno na gostilne   ).

Hvala Zoran za informacijo.
Kako je bila fina, včerajšnja nočna meditacija! Vzorci so se sami kazali in nekateri z lahkoto razreševali, predvsem vzorci povezani z zamero in užaljenostjo. Lepo je bilo.
Kaj pa, če bi imeli vikend delavnico, ko so energije močne in podporne? Imeli bi en dan/noc za meditacijo in drugi dan za spanje 

Zdravo!   Za mene pa je danes en zanimiv dan! Kar prešinilo me je in sem po kakšnem letu in pol prostovoljno stopila na tehnico in bila popolnoma neobremenjena z rezultatom.   

Se mi zdi, da mi je uspelo končati vojno s kilami! Juhu! :prst:  :rose:  :srcek: 

Hvala Urška.   :rose:  :srcek:

  Iznajdljiv ))