Tema: Čutenje sebe
Na delavnicah, meditacijah, terapijah veliko delamo na tem, da bi se dejansko lahko začutili, postali celoviti, se povezali z vsemi deli sebe. Vsekakor je pomemben del tega močan steber božansko-zemeljsko, povezava duša-um-srce-telo-duh, meditacije s poglabljanjem vase, delovanje skozi srce ipd. Kolikor sem uspela izkusiti, čutenje sebe brez poglabljanja v razreševanje stvari, odkrivanja vzrokov za težavo in podobno, preprosto izravna neravnovesja in nas usmeri tja, kamor je potrebno. Na ta način lahko začutimo svojo unikatno vibracijo, ki pa je obenem uglašena z vibracijo vsega, kar obstaja. To nas avtomatsko naravna na pot našega življenjskega namena, težave, ki nas morda pestijo v tistem trenutku, pa izgledajo kot nadležne čebele, ki nas obletavajo, mi pa jih odganjamo z roko ali se borimo z njimi. Ko se povežemo s sabo in pogledamo z višje perspektive, pa so te težave smešno majhne, let čebel pa postane uglašen z našim, ne borimo se več z njimi, ampak skupaj letimo, ali preprosto niso več pomembne.
Marsikaj nam preprečuje čutenje sebe. Sama sem imela zakoreninjene prenekatere blokade: čutenje sebe boli, čutenje sebe prinaša izgubo sebe, strah pred čutenjem sebe, strah pred tem, da bom prizadeta, strah pred videnjem sebe in resnice o sebi, strah pred razočaranjem ipd.
So mi pa doživetja tega prinesla tudi zavedanje o nesmiselnosti oklepanja stvari, kar mi je bilo pokazano skozi perspektivo vode: "Zadrži vodo v rokah". Seveda ni šlo, in smešno je, da se trudimo storiti prav to, saj je to vnaprej izgubljena bitka. Navezovanje in ujetost v stvari, odnose nam daje lažen občutek varnosti, v resnici pa je to zid, ki nam preprečuje, da bi se prepustili in dejansko začutili sebe in se zlili z vsem. Ironija je, da se v tem skriva dejanska brezpogojna varnost, vse ostalo je iluzija.
Sama sem začutila to neskončnost skozi namero, da se povežem s sabo, poglobim globoko vase, se popolnoma prepustim sebi in med potovanjem sem se preprosto osvobajala blokad, za katere sem začutila, da mi stojijo napoti. Koristilo mi je tudi to, da sem se prej pogovorila z umom, srcem, dušo, telesom, duhom in sprostila blokade, ki sem jih zaznala skozi povezavo z vsakim od njih.
Primer – um:
- Strah pred pozabo
- Strah pred tem, da pozabim, kdo sem
- Strah, da se mi bo zmešalo
- Občutek, da ne znam funkcionirat drugače kot skozi um
- Strah pred izgubo pomembnosti
- Strah pred izgubo sebe
- Strah pred osamljenostjo
- Strah pred povezovanjem
- Strah, da bi se razblinila v nič
- Strah pred izgubo nadzora/kontrole …