Za zdravje: Bo gensko spremenjena hrana spremenila tudi naše gene?

Objavljeno v sodelovanju s projektom “Skupaj za zdravje, človeka in narave”

Besedilo: Sanja Lončar

V zadnjem času se pojavlja vse več neodvisnih študij, ki potrjujejo tisto, kar smo že slutili – gensko spremenjene poljščine prinašajo vrsto tveganj za našo prihodnost.

Že leta 2010 smo pisali o raziskavi italijanskih znanstvenikov z Univerze v Neaplju, ki je bila objavljena v reviji Animal. Da imajo koze, ki uživajo gensko spremenjeno krmo, spremenjene genske sekvence v svojem telesu, niti ni tako presenetljivo. Najbolj šokantno je, da so spremenjene sekvence našli tudi v kozličkih teh koz, ki so jih prehranjevali izključno z materinim mlekom.

Rezultati študije so potrdili tisto, česar nas je najbolj strah – genske sekvence se s hrano prenašajo tudi v telo tistega, ki jih uživa, in tudi naprej v naslednji rod. Tako so v skupini kozličkov, katerih matere so bile krmljene z gensko spremenjeno sojo, našli tuje DNA v ledvicah, jetrih, krvi in srcu. Poleg tega so ugotovili razlike v dejavnostih encimov. V nadaljnjih študijah nameravajo raziskati morebitne posledice na zdravje teh živali.

Gensko spremenjeni organizmi (GSO) vplivajo na plodnost

Avstrijski znanstveniki (Institut für Ernährung) so pred kratkim končali prvo dolgoročno večgeneracijsko študijo, v kateri so miške krmili z gensko spremenjeno koruzo NK603xMON810.
Polovica mišk je dobivala tretjino hrane v obliki gensko spremenjene koruze, polovica pa je dobila enako količino gensko nespremenjene koruze. Miške so živele v naravnem ritmu, brez dodatnih posegov, spremljali pa so jih v času življenja štirih generacij. Znanstveniki so opazovali spremembe na organih, delovanje genov, težo, metabolizem, življenjsko dobo in rodnost pri obeh skupinah miši.

Pri skupini, ki je uživala GSO hrano, se je v tretji in četrti generaciji pokazala očitna razlika v številu mladičev v leglu, ti pa so bili tudi bolj podhranjeni. Tudi stopnja umrljivosti mladičev je bila pri miškah, krmljenih z GSO, opazno večja.
Tudi delovanje genov je bilo spremenjeno. Znanstveniki so opazovali posledice na 1.016 genih in ugotovili, da so nekateri postali nenavadno dominantni, drugi pa preveč marginalni. Ta študija je pokazala, da se bodo prave posledice pokazale šele pri naslednjih generacijah, zato so zahteve po jasnem označevanju in dolgoročni oceni morebitnih posledic še kako utemeljene.

GSO škodujejo imunskemu sistemu

Italijanski raziskovalci na National Institute of Nutrition v Rimu so proučevali učinke 50 % gensko spremenjene koruze na miškah. Testirali so v Evropi odobreno koruzo MON810, ki je mutirana z bakterijo Bacillus thuringiensis (BT), kar naj bi prispevalo k zaščiti koruze pred glivičnimi okužbami. Študija je trajala 30 in 90 dni, miške pa so bile razdeljene v dve starostni skupini (stare 21 dni in 15 mesecev). Študija je ocenjevala periferni in intestinalni imunski odziv na dolgoročno uživanje GSO koruze.

Študija je pokazala opazne spremembe v načinu proteinskega delovanja (immunofenotip) v črevesju, vranici, obtoku limfocitov in ravni seruma citokinov pri miškah, hranjenih z GSO. Dodatno so raziskovalci pri miškah, hranjenih z GSO, opazili povečano prisotnost citokinov, ti pa so povezani z vnetnimi in alergijskimi odzivi telesa.
Ugotovili so tudi porast celic γδT, ki se nahajajo v črevesju in so povezane z urejanjem imunskega odziva. Povečane količine celic γδT so tipične za astmatike in pri otrocih, ki trpijo zaradi alergij, prebavnih težav ali imajo otroški artritis.
Raziskovalci so sklenili, da uživanje GSO ne povzroča zgolj alergijskih odzivov, temveč degenerira delovanje vrste proteinov v telesu, škoduje reproduktivnim organom in ustvarja vsesplošne imunske spremembe v telesu.

Nove generacije GSO bodo še bolj strupene

Monsanto napoveduje prihod novih GSO poljščin, v katerih uporabljajo večkratne genske spremembe, da bi dosegli več vgrajenih odpornosti hkrati. Nova študija objavljena, v reviji Journal of Applied Toxicology, ugotavlja, da bodo te večkratne GSO manipulacije eksponentno bolj škodljive za človeka kot enostavne GSO, saj prihaja pri njih do sinergijskih toksičnih učinkov.
Z raziskavo delovanja GSO toksinov na človeške celice so raziskovalci z Univerze v Caenu v Franciji ugotovili, da protein Cry1Ab, Bt toksin, ki nastaja v mnogih GSO poljščinah, vključno s koruzo MON810, uničuje človeške celice pri koncentraciji 100 delcev na milijon (ppm) ali celo več, če se ga zaužije neposredno. Ljudje smo Bt toksinom izpostavljeni tudi pri uživanju mleka in mesa živali, ki so krmljene z GSO koruzo.
Glifosat, ki je aktivna sestavina Monsantovega herbicida Roundup, povzroča uničenje ljudskih celic tudi pri zelo majhni izpostavljenosti, kot je 50 ppm, kar je daleč pod koncentracijo, ki se uporablja v kmetijstvu. Pri koncentraciji 57,5 ppm Roundup uniči 50 % človeških celic, kar pomeni, da gre za izredno toksično sredstvo.
To je le eno v nizu potrdil, da je Roundup zelo toksičen za ljudi. Ob tem pa druge raziskave dokazujejo, da je rakotvoren in povzroča poškodbe pri novorojenčkih.
Močen udarec interesom zagovornikov GSO je zadala tudi zbirna študija, ki analizira podatke 19 študij, izvedenih na različnih živalih. Objavil jo je Enviromental Science Europe: http://www.enveurope.com/content/23/1/10
Pri miškah in podganah so ugotovljene spremembe na organih, predvsem na jetrih in ledvicah.
Študija ugotavlja, da so pod udarom tudi drugi organi – predvsem srce, vranica in krvne celice.
Raziskovalci, ki jih je vodil francoski profesor Gilles-Eric Seralini, ugotavlja, da postane vsak deseti parameter, ki so ga spremljali v krvi in urinu ter analizi tkiv, močno moten pri živalih, ki so krmljene z GSO: največje spremembe so opazili na ledvicah samcev – tam je prišlo do sprememb pri 43,5 % živali. Sledila so jetra pri samicah, kjer je prišlo do sprememb na 30,8 % testiranih živali. Poročilo združene študije potrjuje, da je kot posledico učinkov GSO v prehrani pričakovati težave z jetri in ledvicami. To pa so glavni organi, ki so na udaru toksinov v prehrani.
Študija ugotavlja tudi to, da so bili do zdaj opravljeni poskusi praviloma prekratki, da bi pokazali realne posledice, do katerih bo pripeljalo uživanje GSO hrane. Zato avtorji predlagajo zakonodajalcu, da zahteva dolgoročne, večgeneracijske študije, ki bodo bolj realno pokazale morebitne kancerogene, razvojne, hormonske, nevrološke in reproduktivne spremembe.

Koliko časa še?

Kljub temu, da je odpor do GSO poljščin vse večji in znanstveni dokazi o njihovi škodljivosti vse bolj trdni, naša varnost pred njimi ni zagotovljena.
Na srečo tovrstnih poljščin v Sloveniji (še) ne gojimo. Ne moremo pa preprečiti, da se GSO-ji k nam vtihotapljajo v obliki krme in okuženega semenskega materiala.
V luči vsega, kar ste prebrali, dejansko postaja največje tveganje uživanje mesa, mleka in jajc živali, krmljenih z GSO krmo. Ko kupujete katerega koli izmed teh izdelkov, ne veste, ali boste z njim v telo vnašali tudi spremenjene gene in toksične snovi. Največja varnost je pri ekološkem mleku, mesu in jajcih, saj morajo biti te živali krmljene izključno z ekološko krmo brez GSO. Eko pridelava zahteva tudi, da so živali večji del leta na prosti paši, predpisuje tudi prepoved uporabe različnih „pospeševalcev“ rasti in zagotavlja najvišji standard kakovosti.
V Sloveniji so GSO-ji prepovedani tudi v integrirani pridelavi. Konvencionalna živila pa so že resno tveganje.
Če bomo čakali, da bo označevanje mesa, mleka in jajc, krmljenih z GSO, obvezno, se bomo verjetno še načakali. Pod pritiskom potrošnikov je zato odobreno označevanje izdelkov, ki GSO ne vsebujejo. Torej lahko kmetje, ki imajo konvencionalne izdelke, vendar ne uporabljajo gensko spremenjenih semen ali krme, svoje izdelke dodatno certificirajo, da so brez GSO. S tem se bo olajšala izbira in verjetno postopoma zaprla vrata uporabe GSO.
Certificiranje „Brez GSO“ je razvil IKC – Inštitut za kontrolo in certifikacijo UM. Kot pravijo na IKC – „Novi standard „Brez GSO“ omogoča nadzorovan sistem certificiranja od proizvodnje osnovne surovine do končnega živila. V sistem certificiranja so vključene mešalnice krmil, dobavitelji soje in drugih osnovnih sestavin, ki niso gensko spremenjene, trgovine in zadruge, ki skladiščijo, prodajajo in distribuirajo krmila, ki so lahko sporna zaradi vsebnosti in kontaminacije z GSO, živilsko-predelovalni obrati in njihovi podizvajalci ter kmetijska gospodarstva, ki neposredno tržijo živila z oznako „Brez GSO“.
Z oznako „Brez GSO“ so lahko označeni mleko in mlečni izdelki, meso in mesni izdelki, jajca in druga živila, ki so izdelana iz soje, koruze in oljne ogrščice oziroma vsebujejo te sestavine.
Vir:
http://www.naturalnews.com/033772_Monsanto_Roundup.html
http://www.naturalnews.com/035093_GMO_g … z1ojl7TLsk

Podli prijemi?

Zagovornike GSO je takšen val javnega in medijskega nasprotovanja ter aktivnih ukrepov zalotil popolnoma nepripravljene.
Tako dr. Branka Javornik, ki sodi med zagovornike GSO, ne skriva jeze nad dogajanjem. V intervjuju za Večer pravi, da „oznako 'brez GSO' propagirajo z najbolj podlimi prijemi”.
Medije obsoja, da delamo kampanjo „v korist nekega obskurnega inštituta, Inštituta za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru (IKC UM), ki mu očitno manjka naročil,” in da vas zavajamo z izmišljenimi nevarnostmi, ki jih še nihče ni uspel dokazati. Dr. Martino Bavec in nekdanjega ministra za kmetijstvo Dejana Židana pa obsoja, da delata propagando temu inštitutu in zavajata javnost.
Na vprašanje novinarke, zakaj bi ljudi posiljevali z GSO, če jim nasprotujejo, Javornikova odgovarja takole:
„Kar zadeva nasprotovanje, je treba razložiti, da gre za vsiljeno nasprotovanje. Niti evropski potrošniki niti pridelovalci nimajo osebnih izkušenj z GS-hrano, izpostavljeni pa so neverjetni medijski propagandi, ki želi še tako uspešne dosežke sistematično prikazati v slabi luči, medtem ko o pozitivnih vidikih sploh ni poročil.”
Glede označevanja mesa, mleka in jajc pa imajo podjetje Monsanto in znanstveniki, ki ga zagovarjajo, enak odgovor: „Ni potrebe po dodatnem označevanju, saj je označeno tisto, kar je prisotno, in ne tisto, česar ni. Če bi torej lahko določili GS-sestavine v mleku, mesu ali jajcih, bi jih zagotovo označevali. Vendar teh komponent ni mogoče dokazati v produktih živali, ki so bile krmljene z GS-krmo, saj jih preprosto ni. To je tudi razumljivo, saj se v prebavnem traktu na enak način razgradi vsa DNA (ali proteini), vključno s tistim 'spornim' genom (proteinom). Prebavni encimi ne znajo ločiti med genom in transgenom ter razgradijo kar oba.”
Če po vseh naštetih raziskavah oseba, ki se ima za znanstvenico na tem področju, še vedno trdi nekaj takega, potem je to zelo daleč od objektivne znanosti.