Za zdravje: Alfred Vogel o nevarnostih jodirane soli

Objavljeno v sodelovanju s projektom “Skupaj za zdravje, človeka in narave”

Besedilo priredila: Adriana Dolinar

Rado se zgodi, da konvencionalna medicina, skupaj z industrijo, kakšno snov hitro proglasi za zdravju nujno potrebno, zaradi česar jo vtke v našo vsakodnevno prehrano. To se je, na primer, v mnogih državah po svetu zgodilo s fluorom, ki ga dodajajo pitni vodi, zaradi česar naj bi imeli (pa to ne drži) čvrste zobe in kosti. V Nemčiji, na primer, zaradi istega razloga
fluorirajo sol. Pri nas ta »moda« z dodajanjem »koristnega« fluora v prehrano še ni razvita do takšne mere kot drugje po svetu, čeprav so poskusi uvedbe fluoriranja že bili, vendar na srečo neuspešni. Imamo pa problem z drugim elementom periodnega sistema in sicer z jodom. Tudi za jod je medicina z industrijo posplošila dejstva o njegovi »koristnosti« v
prehrani, saj naj bi preprečeval nastanek golšavosti. Zato danes v večini gospodinjstev na mizi postrežejo z jodirano soljo. Vendar pozor, že Alfred Vogel je opozarjal o nevarnostih takšnega posploševanja in korigiranja prehrane vseh ljudi, ne glede na posameznikove potrebe.

Jodirana sol vzrok razbijanju srca …

Alfred Vogel tako opisuje, kako so v Švici na prigovarjanje poznanega zdravnika dr. Eggenbergerja iz Herisaua o koristnosti joda in njegovega dodajanja v sol začeli uporabljati jodirano sol. Uporaba jodirane soli se je verižno začela vpeljevati tudi v drugih državah, ko so ugotovili, da je določenim oblikam golšavosti vzrok pomanjkanje joda. Tako so jodirani soli dali povsem nedolžno ime »polnovredna sol« in s tem povzročili nezaslišano prevaro. Kadar namreč govorimo o polnovredni soli, imamo v mislih naravno sol, ko pa govorimo o jodirani soli, pomota, da gre za naravno sol, ni mogoča. V čem je težava? Jodirana sol sicer koristi ljudem, ki imajo hipofunkcijo ščitnice ali miksedem, in uživanje pri teh ljudeh ne povzroča težav. Težava se pojavi, ko takšno jodirano sol zaužijejo ljudje s hiperfunkcijo ščitnice v smislu naznačene bazedovke. Izkušnje so namreč pokazale, da uživanje jodirane soli pri teh ljudeh povzroči hude motnje v zdravju. Že majhne količine jodirane soli povzročijo razbijanje srca, kar čutimo kot notranje tresenje ali frfotanje srca. Mnogi se tako v strahu, da imajo bolno srce, odpravijo k srčnim specialistom, da bi ugotovili vzrok težav. Vzrok pa je v uživanju jodirane soli, ki ni naraven proizvod in to nikoli ne more biti. To je primer, iz katerega se lahko marsikaj naučimo. Ni vse, kar je proglašeno za nenevarno, tudi res nenevarno za vsakega. Prav tako ni dobro posploševati in neko snov vpeljati v splošno prehrano vseh ljudi. Jodirana sol ustreza samo tistim, ki imajo pomanjkanje delovanja ščitnice. Vsakdo, ki trpi za prevelikim delovanjem ščitnice, je na jodirano sol preobčutljiv. Že neznatne količine jodirane soli povzročajo razbijanje srca in pospešen srčni utrip.

Jod je pomemben, vendar kakšen?

Da ne bi razumeli narobe, naj poudarim, da je jod vsekakor pomemben element v naši prehrani. Pomanjkanje povzroča težave v pravilnem razvoju ščitnice in celotnega organizma ter povzroča razvoj golšavosti. Joda moramo imeti v prehrani zato dovolj in v takšni obliki, da ga telo lahko asimilira in da telesu ne škodi. Joda bomo tako imeli dovolj na razpolago v zdravi in polnovredni prehrani. Nasprotno pa bo do njegovega pomanjkanja prišlo ob uživanju nepolnovredne in osiromašene, prazne hrane. Če torej odvržemo koristne sestavine naravne hrane, jabolčne pečke, užitne lupine sadežev, mekine, …, bo sčasoma prišlo do pomanjkanja mineralov, med njimi tudi joda, in pojavila se bo golšavost. Namesto jodirane soli, bele moke, belega sladkorja, konzervirane hrane in drugih praznih jedi bi bilo bolje uživati naravno polnovredno hrano.

Od kje zamisel za jodirano sol?

Uvedbi jodirane soli je botrovalo prepričanje, osnovano na opazovanju ljudi, ki so živeli na morski obali in niso imeli golšavosti. Da se pri teh ljudeh ni razvila golšavost, so zasluge pripisovali uporabi morske soli, ki vsebuje jod. Žal pa so pravilni sklep napačno izkoristili in tako umetni jod dodali rafinirani soli. Umetni pripravek pa nima niti približno takšnega učinka kakor naravna sol z naravno vsebnostjo naravnega joda. Namesto ugodnih učinkov tako mnogi utrpijo neljube posledice na srcu.

Kako do naravnega joda?

Naravna pristna morska sol je za organizem odličen vir naravnega joda. Le pristna naravna morska sol je pri ljudeh z golšavostjo tudi priporočena. Takšna sol namreč vsebuje naravni jod v ustreznih in varnih količinah, kar ne moremo trditi za rafinirano in jodirano kuhinjsko sol. Če pristni morski soli dodamo še zelišča, dobimo odlično zeliščno sol. Še bolj učinkovito od uživanja takšne soli pa je uživanje morskih rastlin, ki vsebujejo naravni jod. To so, na primer, pacifiške morske haloge. Rjava morska alga, ki jo pri nas lahko kupite pod nazivom Kelp. Druge možnosti vnosa zadovoljivih količin naravnega joda s hrano pa je tudi gnojenje zemlje z naravnimi gnojili, ki vsebujejo dovolj joda. Rastline bodo tako vsebovale več joda. Poleg tega pa bodo rastline jod iz zemlje predelale v takšno obliko, da ga bo naš organizem brez težav asimiliral. Zato tudi telesu jod v morskih algah ne škodi. Naravne biološke spojine joda so se tako izkazale za boljše od preparatov šolske medicine.

Upoštevajte svoje potrebe po jodu, in sicer glede na stil življenja

Kdor torej po uživanju jodirane soli dobi napad tresenja in razbijanja srca, pospešen srčni utrip in razburjenost, naj se v prihodnje jodirani soli izogiba. Jod sodi med zdravila, za katera ni splošno veljavnih predpisov, je pojasnjeval že Alfred Vogel. Podobno je tudi pri alkoholu ali nikotinu, ki ju ne moremo proglasiti za nenevarna, saj ju uživa in kadi toliko in toliko ljudi. Pa vemo, da nista nenevarna. Vsak človek je individuum zase, vsakdo ima svoje potrebe in način življenja, zato ni dobro posploševanje, kot se je zgodilo v primeru fluoriranja ali jodiranja soli za splošno in široko uporabo. Če nekdo nima težav s pomanjkanjem joda, ker živi v ravnovesju in je posledično tudi njegova prehrana skrbna in polnovredna ter polna vseh vitalnih snovi, ki jih telo potrebuje, zakaj bi potem telo obremenjeval z uživanjem jodirane soli? Tisti, ki imate hiperfunkcijo ščitnice, pa bi se nad vsiljevanjem jodirane soli v splošno prehrano ljudi morali še posebej zamisliti.