Tema: Osebnostne motnje
V zadnjem letu in pol se mi je že dvakrat primerilo, da sem se morala v službi ukvarjati s človekom (dvema osebama) z osebnostno motnjo (psihopat) in z vsemi težavami, ki jih tak človek prinese (enkrat potrjeno tudi s strani uradne medicine) in na srečo ne istočasno ali še ne istočasno.
Razumem, da se stvari dogajajo, ker se morajo zgoditi, in da se ob njih učim. Trudim se sprejeti, razumeti, čeprav so izkušnje blazno naporne. Ne verjamem v naključja, je pa malo nenavadno, da sem v tako kratkem obdobju imela ravno jaz glavni stik. Da ne bo pomote, težave so povzročali tudi mnogim drugim v službi, a mojim sodelavcem ni bilo potebno imeti toliko rednih srečanj s tema osebama. Predvsem sem se začela spraševati, ali morda delam kaj narobe, čeprav je enkrat ta oseba bila zunanji sodelavec, enkrat pa meni podrejena (uf, ne maram tega izraza), meni dodeljena oseba. Sebe tudi vidim kot človeka z lažjimi osebnostnimi motnjami.
Veselilo me bo, če bo kdo razmislil in napisal kaj o tem. Pa še to, do obeh sem še pred težavami bila zelo prijazna, razumevajoča, a odločna. ![]()