Za zdravje: Škropljena živila in težke kovine

Objavljeno v sodelovanju s Projektom “Skupaj za zdravje, človeka in narave”

Gospa, bodite brez skrbi. Je le 18-krat 
škropljeno!
Ali vas zanima, kolikokrat se zares škropljena domača, lokalna in integrirana živila?

Kmetijski inštitut Slovenije je leta 2012 pripravil zelo zanimivo in temeljito publikacijo z naslovom Raba fitofarmacevtskih sredstev in proučitev možnosti za njihovo racionalnejšo uporabo v Sloveniji. Natisnili so jo v mikro nakladi 150 izvodov, vendar jo lahko najdemo tudi na spletu v obliki PDF dokumenta.

Res je, da se Sloveniji količina ostankov pesticidov (fitofarmacevtskih sredstev FFS) v živilih uradno rahlo zmanjšuje, vendar te številke ne povedo vsega.

Zaradi precejšnje količine dežja je v Sloveniji največji delež vseh uporabljenih pesticidov v obliki fungicidov, ti pa so v primerjavi s herbicidi in z insekticidi najbolj rakotvorni. Zato tudi primerjava z drugimi državami zgolj na osnovi skupne porabe FFS ne daje prave ocene. Zmanjšanje količin ne pomeni samodejno zmanjšanja toksičnosti.

Že tradicionalno je skoraj polovica FFS v Sloveniji v obliki anorganskih fungicidov (žveplo, …). Delež bakra je znašal 6,57 %. Ko kmetje namesto bakra in žvepla uporabijo nove, veliko bolj koncentrirane fungicide,  to statistično deluje kot pomembno zmanjševanje količine uporabljenih pesticidov, dejansko pa je toksična obremenitev lahko veliko večja kot prej.

Tudi uporaba koktajla pesticidov omogoča, da se zmanjša količina uporabljenih sredstev. Težava je v tem, da je koktajl snovi pogosto veliko bolj toksičen kot uporaba posameznih aktivnih snovi.

V zadnjem času pa je vse več uporabe nano tehnologije, ki omogoča, da ima 1 kg snovi neprimerno večjo reaktivnost kot prej. Ker tveganja in toksičnost takšnih delcev še niso raziskana, dejansko ne vemo, ali je 100 g takšne snovi morda veliko bolj nevarno od 1 kg enake snovi, ki ni v nano velikosti.

Jabolka
Zanimivo je, da v Sloveniji 86,4 % pridelanih jabolk prihaja iz integrirane pridelave, kar očitno ne vpliva na število škropljenj. Kot poročajo sami pridelovalci, v integrirani pridelavi škropijo v povprečju 16-krat na leto s fungicidi (včasih tudi 20-krat), 6-krat z insekticidi in od 1- do 2-krat s herbicidi.

V konvencionalni pridelavi jabolk (10,9 % površin) pa je število škropljenj podobno. Le z insekticidi škropijo nekoliko bolj pogosto – 9-krat letno.

V Sloveniji imamo le 2,7 % eko pridelovalcev jabolk. Skupaj se v Sloveniji na hektar nasadov jablan porabi v povprečju 25,5 kg aktivnih snovi.

Z ostanki pesticidov je v Sloveniji najbolj obremenjeno sadje. Od 70 do 90 % ostankov pesticidov, ki jih najdejo v vzorcih, predstavljajo FFS, ki so uporabljena z namenom, da se preprečita škrlup in jabolčni zavijač, ki se pojavljata v juliju in avgustu.

Breskve
Tudi pri breskvah bi po količini integriranih pridelovalcev (teh je 66,9 %) pričakovali, da bo uporaba FFS manjša. Dejansko pa je še večja kot pri jabolkih in znaša v povprečju 29,5 kg aktivnih snovi na hektar.

Precej ostankov FFS so v letih 2006 in 2007 našli tudi v jagodah (le 15 % vzorcev je bilo brez ostankov). Na predstavitev rezultatov pa so se proizvajalci odzvali z večjo disciplino pri uporabi FFS, zato se je tudi število vzorcev z ostanki FFS v letu 2008 zmanjšalo na 50 %.

Krompir
Zanimivo je, da 81 % slovenskega krompirja predstavlja konvencionalna pridelava, pri kateri ni neposrednega nadzora uporabljenih FFS.

Le 2 % pridelanega krompirja sta iz eko pridelave, 10 % pa iz integrirane pridelave krompirja. Ali vas zanima, koliko pesticidov se uporabi za pridelavo krompirja?
Ankete, ki so jih izpolnili pridelovalci, pravijo, da krompirjevo plesen zatirajo s škropljenjem s fungicidi v povprečju od 4- do 7-krat na leto. Dodatno se enkrat do dvakrat škropi tudi z insekticidom proti koloradskemu hrošču. Velik delež večjih pridelovalcev uporablja tudi insekticid proti strunam. Na osnovi terenskih informacij v KIS ugotavljajo, da pridelovalci te preparate uporabljajo v količinah, ki so večje od dovoljenih. Namesto 5 kg na hektar ga porabijo 8 ali celo 10 kg/ha. Tudi pri drugih navedenih sredstvih ocenjujejo, da so realne številke večje kot v zbranih anketah.

Na koncu sledi še kemično uničenje krompirjevke (desikacija) – po domače temu rečemo, da kemično posušijo cimo (zeleni del), da lažje strojno poberejo krompir.
Skupaj se v intenzivni pridelavi škropi več kot od 8- do 10-krat v sezoni, pri tem pa porabijo 9,20 kg aktivnih snovi na hektar.

Če ste pomislili, da boste od zdaj naprej kupovali integrirano pridelani krompir, ki nam ga vztrajno predstavljajo kot „skoraj eko“, vas bo morda presenetilo dejstvo, da tudi tam škropijo povprečno 5,5-krat s fungicidi, 1,5-krat z insekticidi in 1,25-krat s herbicidi.

V eko pridelavi pa škropijo v povprečju le enkrat letno, in sicer s fungicidom, ki je dovoljen za eko pridelavo.

Čebula
Med vrtninami, pri katerih se porabi največ FFS, izstopa tudi čebula. Ker je tudi ta občutljiva na plesen, v deževnih letih pridelovalci uporabijo fungicide celo 7-krat letno, insekticide pa povprečno trikrat letno. V pogovorih s pridelovalci sodelavci KIS ugotavljajo, da so pri čebuli včasih v uporabi tudi sredstva, ki nimajo dovoljenja za uporabo pri čebuli.

Skupaj se na hektar površine pri pridelavi čebule uporabi povprečno 6,59 kg aktivnih snovi, kar je štirikrat več kot pri zelju ozirom 2,5-krat več kot pri paradižniku.

Solata
Solata ima krajšo vegetacijsko dobo, kljub temu jo pri intenzivni pridelavi na poljih škropijo v povprečju 1,5-krat s fungicidi in 1,5-krat z insekticidi ter v povprečju porabijo 1,51 kg aktivnih snovi FFS na hektar površine.

Seveda je uporaba teh snovi v rastlinjakih veliko večja, česar pa raziskava ni ločeno zajela.
________________________________________________________
Tiha pomlad
Nove študije nakazujejo, da lahko enaki pesticidi, ki škodujejo če- belam, obenem povzročajo smrt mnogih ptičev.

Neonikotinoidi ubijajo lastovke, škorce, dro- zge in mnoge druge ptiče skoraj tako hitro kot čebele. Po ocenah znanstvenikov bomo lahko na območjih, ki so jih spremljali v 10 letih, izgubili okrog 35 % prebivalstva ptičev, če ne bomo ukrepali.

Če bomo tiho, bomo imeli „tiho pomlad“ opozarjajo aktivisti mednarodne nevladne organizacije SumOfUs, ki na to temo zbirajo podpise in finančna sredstva, s katerimi se želijo zoperstaviti predvsem enemu največjih proizvajalcev tovrstnih pesticidov – podjetju Bayer. Kot objavlja SumOfUs, je še vedno od- prta tožba Bayerja proti EU zaradi začasne prepovedi uporabe navedenih pesticidov. Hkrati Bayer lobira tudi v kanadski provinci Ontario, ki je sprejela podobne ukrepe.
Vir: SumOfUs

Razstrupljanje kot dnevna higiena
Razstrupljanje je podobno pospravljanju hiše. V primeru, da nas namerava nekdo obiskati, znamo vsi pospraviti v 15 minutah – in sicer tako, da vidne kupe nepospravljenih stvari potisnemo v omare ali prostore, ki jih ne bomo uporabili.

Tudi metode instant razstrupljanja delujejo podobno. Očistiti črevo, urin in kožo je dokaj hitro. Zagotovo že s tem prispevamo k razbremenitvi telesa, smo pa še vedno daleč od resnično čistega.
Večina težkih kovin se je nalagala v naša telesa postopoma in dolga leta.

Zaužili smo jih s hrano, z zdravili, s cepivi, izlužili so se iz amalgamskih zalivk, vdihujemo jih s hlapi sodobnega pohištva, dišavami in čistili, nahajajo se celo v pitni vodi …
Telo jih je sprva prekladalo sem in tja, nazadnje pa so se končno naložili v celice, živčevje, možgane, …
Težava s težkimi kovinami je v tem, da so podobne trdovratnim plevelom. Izrinejo koristne snovi iz celic, zasedejo prostor in jih je precej težko odstraniti.

Najboljša strategija je zmanjšati vnos tovrstnih kemikalij. Ker se jim ni mogoče v celoti izogniti, je dobro sproti preprečevati, da bi se naselile v naših tkivih. V ta namen je dobro redno uživati snovi, ki blokirajo vezavo težkih kovin. (Živila in superživila z veliko klorofila, zeolit, pegasti badelj, origano, rožmarin, kapre, čemaž, …).
Ko telo razbremenimo novih bremen, bo hitreje nabralo moči, da se spopade s starimi zalogami.

Kje jih je največ?
Velikokrat slišimo vprašanje, kje začeti. Veliko ljudi se namreč z veliko vneme loteva sprememb, ki v končnem seštevku predstavljajo zelo majhen odstotek izboljšav, spregledajo pa glavne vire zastrupljanja, ki so jim izpostavljeni.
Na osnovi raziskave dr. Michelle Schoffro je nastala naslednja lestvica, ki vam je lahko v pomoč:

Živo srebro
Amalgamske zalivke (če jih imamo več kot šest, vsak dan „zaužijemo“ več živega srebra, kot če bi se vsak dan prehranjevali z ribami, ki so najbolj obremenjene s težkimi kovinami). Zato je za večino odraslih ljudi odpravljanje amalgamov eden izmed ukrepov, ki bo v največji meri zmanjšal obremenitev telesa s težkimi kovinami. Ker je odstranjevanje amalgamov hkrati trenutek, v katerem lahko zaužijemo več živega srebra, kot bi se ga normalno sprostilo v 4–5 letih, je zelo pomembno, da nam jih odstranijo z uporabo zaščitne opne in posebnih svedrov. (Več o tem preberite v naših novicah iz aprila 2014).
Ribe z vrha prehranske verige (tune, mečarice, …). Tudi zaradi drugih težav z onesnaženostjo morja, s sevanjem, ki še vedno izteka iz Fokušime, in s podobnimi neznanimi viri onesnaženja, je bolj pametno uživati domače postrvi ali ribe, ki so na dnu prehranske verige (sardele, inčuni, …).
Dodatki v cepivih (ta vir živega srebra predstavlja največjo obremenitev pri dojenčkih in malih otrocih, ki že v prvem letu dobijo desetine cepiv, tudi po več cepiv hkrati).

Svinec
V kolikšni meri ste mu izpostavljeni, je odvisno predvsem od vašega življenjskega sloga. Če kadite, je to zagotovo vaš največji vir dnevnega zastrupljanja. Če ne, si oglejte tabelo in ugotovite, kaj bi še bilo treba „pospraviti“.

• Konzervirana hrana
  Cigaretni dim
  Barvne revije
  Določena keramična posoda
  Starejše barve za stene
  Stare vodovodne napeljave
  Rafinirani kakav
  Izpusti v prometu (kljub katalizatorjem)

Kadmij
Tudi kadmij škoduje možganom, obenem pa omejuje možnosti telesa, da uporabi koristna hranila, kot so železo, cink, kalcij ipd., zaradi česar presežek kadmija ruši temelje imunskega sistema. Če niste dolgo v avtomobilu, potem so vaši največji vir kadmija verjetno hlapi, ki se sproščajo iz sodobnih materialov in pohištva.

• Avtomobilske prevleke
  Črna guma
  Keramika
  Cigarete
  Mleko v prahu (in izdelki, ki ga vsebujejo)
  Gnojila
  Talne obloge
  Fungicidi
  Pohištvo
  Rafinirana bela moka
  Brezalkoholne pijače iz avtomatov, ki imajo v ceveh kadmij.

Aluminij

Kemično gledano aluminij ni težka kovina, vendar se v našem telesu obnaša podobno in ga neposredno povezujejo s poškodbami živčevja, možganov, razmahom demence, Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni itd. Mnogi svarijo, da so v današnjem času največji vir onesnaževanja z aluminijem chemtraili, ki jih redno pršijo nad našimi glavami. Ker podatkov ni na voljo, težko ocenimo, koliko aluminija v naše telo pride iz tega vira. Kljub temu pa pomaga, če se seznanimo tudi z ostalimi viri onesnaževanja z aluminijem in zmanjšamo svojo izpostavljenost:

• Rafinirana sol (aluminij se dodaja kot sredstvo proti strjevanju in ni naveden na embalaži)
  Pločevinke pijač, hrana, pakirana v aluminijaste folije
  Pečeni izdelki in procesirana hrana
  Konvencionalni deodoranti – antirespiranti
  Antacidi (sredstva za zniževanje kisline v želodcu)
  Dodatek v mnogih zdravilih
  Ponve in posode iz aluminija
  Šamponi
  Kreme za kožo

Na portalu http://labs.naturalnews.com lahko preberete rezultate vsebnosti težkih kovin v različnih neodvisno testiranih izdelkih. Kljub temu da gre za blagovne znamke, ki pri nas niso poznane, so rezultati pomenljivi za razkrivanje, katera živila so najbolj obremenjena.
Več lahko preberete na naslednji spletni povezavi: http://www.care2.com/greenliving/31-sur … z38KJtkRmh