sumničavost

Pozdravljeni,

Kolikor sem brala je bilo na to temo napisanih že veliko primerov in nasvetov, a bi vseeno lepo prosila za individualen nasvet moje situacije

Muči me namreč nesprejemanje moških. Z njimi v prijateljstvu funkcioniram bolje kot z ženskami, počutim se bolj sproščeno in zaupljivo. Sedaj, ko pa sem v zvezi, pa čutim popoln odpor do partnerjevih prijateljev in moškega delovanja nasploh. V meni je globoko zakoreninjeno prepričanje, da so vsi enaki, saj sem skozi otroštvo sama odkrila prevare maminega partnerja, moj biološki oče pa je prav tako varal mamo še v času njene nosečnosti, zato se v vezi počutim kot vojak na straži, pred napadom oziroma kot da le čakam, da bo tudi mene partner prevaral.

Zaradi omenjenega razloga, se zvezi nikoli ne upam popolnoma predati, saj vedno 'šparam' del sebe, da ne ostanem popolnoma sesuta, ko oz. če se bo moja veza končala zaradi razočaranja. Roko na srce, iz okolice vsak dan slišim kakšno zgodbo, ko je veza ali zakon razpadel zaradi moške prevare in to le vedno znova okrepi moj vzorec in prepričanje, da je bolje, da ostanem v varni coni - da se ne pustim prizadeti, ter, da so moški manipulatorji in povzročitelji bolečine, ter gledajo le v svojo korist (raje opisano v zelo olepšani verziji )

Verjetno se marsikomu moje delovanje zdi naravnost smešno, ampak že leta predihavam, se trudim in kljub napredku še nisem prišla toliko iz tega vzorca, da bi lahko moja zveza funkcionirala brez sumničavosti, psihičnih bolečin,  analiziranja, ter totalnega nezaupanja v partnerja (naj omenim, da se mi je enako dogajalo že v pretekli zvezi).

Obstaja verjetno tudi povezava z mojo blokirano spolno čakro...bi mi lahko kdo kaj več svetoval pri tem?

Že pri svojih rosnih dvajsetih sem prebirala karmično diagnostiko in delala procese odpuščanja, ter s tem dosegla pravzaprav ogromno, a te blokade na področju partnerstva se še po letih od tedaj ne morem znebiti.

Že vnaprej hvala za nasvet;)