vez z bratom

gorenjka, kakor jaz zaznavam situacijo, se v vaši družini pretakata dve izraziti energiji - to je energija "bom jaz storil/a namesto tebe" in pa "nisi(nisem) dovolj dober/ra".

Ti dve energiji, če tečeta skupaj in sta usmerjeni v osebo, lahko povzročata veliko neravnovesje v energiji osebe, še posebej, če se to dogaja od otroštva dalje. Če starš daje vedeti otroku, da bo raje sam vse naredil namesto otroka, ker mu želi dobro, mu daje potihoma vedeti ravno obratno - da je otrok nesposoben za nalogo, se pravi, ni dovolj dober, da bi jo lahko sam opravil. Otrok postane lahko na ta način energijski in čustveni invalid. Če v naravi osebe ni bojevniške ali uporniške energije, da bi se uprla staršem z lastno energijo, se oseba zateče k sredstvom, ki bi ji pomagali začutiti, da ima vsaj en del svojega življenja pod kontrolo - ponavadi so to razne odvisnosti ali pa tudi motnje hranjenja. Tega starši ne delajo zavestno, saj nihče ne želi zavestno škodovati svojemu otroku. Ampak te energije se vlečejo lahko nazaj po generacijah in se tudi starševstvo odvija "avtomatsko", kakor sta starša bila naučena od svojih staršev.

V tvojem biopolju se zazna jeza na brata, ker ni dovolj dober, in ta jeza prvotno prihaja od staršev - ti si jo večinoma samo pobrala od staršev. Če se v mislih odmakneš od staršev in njihove predstave o bratu, ga boš lahko drugače zaznala. Brat se agresivno odziva na podzavestno agresijo, ki jo čuti, kako prihaja od tebe k njemu. Alkohol in droge tanjšajo mejo med podzavestjo in zavestjo, zato lahko agresija nastopi še v toliko večji meri.

Zato ti predlagam da po postopku transformacije na vrhu foruma Vprašanja & nasveti predihaš vso jezo, obsojanje brata, prav tako pričakovanje, kakšen bi moral biti in pa kakšno usodo bi po tvojem (vašem) moral brat imeti. Globoko v srcu poprosi njegovo dušo odpuščanja, ker si ga obsojala. Prav tako pa tudi sebi v svojem srcu odpusti za vso jezo nanj.

Jezni smo lahko na dejanja osebe; a nikoli ni dobro biti jezen direktno na osebo ali celo obsojati njeno usodo, ki si jo je duša sama izbrala. Vsakemu je v skladu z najvišjim dobrim in z izbiro duše določena pot usode. Če se jezimo na človeka ali če obsojamo njegovo življenje ali usodo, se jezimo na najvišjo silo, iz katere smo sami ustvarjeni. To dejanje avtomatsko ubija ljubezen v nas in prebuja energijo jeze. Bolj kot smo v čustvih jezni na druge, bolj se odpiramo jezi in s tem določamo pot svoje usode, ki temelji na jezi.

Energija vsega, iz česa smo ustvarjeni, temelji na ravnovesju in harmoniji. Če nekdo deluje izven harmonije, silnice stvarstva po zakonu harmonije delujejo v smer, da uravnajo disharmonijo. Če smo zelo jezni, se nam lahko hitro zgodi kaj takega, zaradi česar smo ali še bolj jezni ali pa nas tako šokira, da zmanjša našo jezo na nič. Oboje dolgoročno gledano lahko pelje v bolezen, nesrečo ali kakšen drug šok, ki nas spodbuja, da razrešimo v sebi disharmonijo.

Zato lahko vidiš sedaj, kako dejanje jeze na naše najbližnje vpliva na nas, našo usodo in na usodo naših potomcev. Upam, da sem ti uspela pokazati to širšo sliko na vašo situacijo.