Za zdravje: Kadar smo pod stresom, se burneje odzivamo na alergene

Objavljeno v sodelovanju s Projektom “Skupaj za zdravje, človeka in narave”
Besedilo: Adriana Dolinar

Mediji na veliko opozarjajo, da se je sezona težav z alergijami na pelod že dodobra začela. Toda zapiranje oken, izogibanje zadrževanju na prostem in zaščita s konvencionalnimi zdravili proti alergiji niso edini načini, kako si lahko pomagamo pri senenem nahodu.

Manj stresa, manj alergij

Številni ljudje, ki trpijo zaradi alergije na pelod, so opazili, da se po obisku savne njihovo telo nanj ne odziva tako

burno kot sicer. Razlog za to, da se težave po savnanju umirijo, se najverjetneje skriva v učinkih čiščenja in

sproščanja telesa.

Raziskovalci, kot je dr. Amber Patterson, ugotavljajo, da zmanjšanje stresa sicer ne pozdravi alergij, lahko pa

pomaga preprečevati burne odzive na alergene. Kot razlaga dr. Patterson, stres v telesu sproži številne negativne

učinke, med katere spada tudi pojav izrazitejših reakcij na alergene. Z raziskavo, ki so jo na 179 udeležencih

opravili na Univerzi v Ohiu, so ugotovili, da so ljudje s pogostimi izbruhi alergij navadno tudi pogosteje slabo

razpoloženi. Poleg tega so alergije pogosto nastopile prav v dnevih, ko je bil stres izrazitejši. Zato raziskovalci

menijo, da bi morali vsi, ki trpijo za alergijami, te obvladovati tudi z blaženjem stresa, torej s sproščanjem, z

meditacijo, globokim dihanjem, obvladovanjem stresnih situacij in z zdravim življenjskim slogom nasploh.

Ker savnanje telo sprošča na več ravneh, ga lahko vsaj v obdobjih, ko alergije na pelod dosežejo vrhunec, s

pridom umestite med naravne metode za njihovo blaženje.

Krepkejši imunski sitem, manj alergij

Seneni nahod nastopi, ko se telesni imunski sistem sreča z beljakovinami iz peloda in se nanje preburno odzove,

navadno z vnetno reakcijo, za katero je značilno sproščanje histamina. Pojavijo se solzenje, kihanje, rdeče oči,

curljanje iz nosu, srbenje kože … Uradna medicina se alergij navadno loti z antihistaminiki, dekongestivi in

kortikosteroidi, torej s tako imenovano supresivno terapijo, o kateri pa številni raziskovalci menijo, da prinese zgolj

trenutno olajšanje. Dolgoročno naj bi tovrstna terapija povzročila celo kronična obolenja, kot so astma, artritis in

druge avtoimunske težave.

Tudi dr. Hans Heinrich Reckeweg, ki je vso svojo kariero preučeval alergije in svoja opažanja zapisal v knjigi

Homotoxicology (Homotoksikologija), je menil, da je pojav alergij zgodnji znak, da oseba ni v optimalnem

zdravstvenem stanju. Če alergijo zdravimo po konvencionalni poti, torej z zaviranjem delovanja imunskega

sistema, in ne naravno, s krepitvijo splošnega zdravja, bo to pripeljalo do še slabšega zdravstvenega stanja, torej

do kroničnih degenerativnih obolenj.

Raziskovalci torej menijo, da so alergije vse pogostejše tudi zaradi čedalje večje obremenitve našega imunskega

sistema kot posledice sodobnega življenjskega sloga, v okviru katerega ne manjka ne telesnega (težke kovine v

cepivih, ostanki pesticidov ter konzervansi v vodi in hrani, toksini v kozmetičnih sredstvih in zraku, antibiotiki in

druga zdravila, pomanjkanje hranil v hrani …) in ne duševnega stresa. Zato rešitev za težave z alergijami vidijo

tudi v splošni naravni krepitvi organizma. Že zgolj skrb za dobro delovanje jeter je pomemben sestavni del tovrstne

krepitve organizma.

Boljše delovanje jeter, manj alergij

Razlog, da se telo, razbremenjeno telesnega in duševnega stresa, manj agresivno odziva na alergene, kot je

pelod, naj bi se skrival tudi v dobrem delovanju jeter. Po mnenju številnih raziskovalcev in naturopatov, kot je dr.

Darrell L. Wolfe (ustanovitelj Klinike Wolf za naravno zdravljenje), so alergije logična posledica preobremenjenosti

jeter.

Jetra so naš glavni organ za razstrupljanje. V eni minuti prečistijo 1,4 litra krvi. Kadar so zaradi nekakovostnega

življenjskega sloga preobremenjena, čiščenje strupov iz krvi poteka slabše. Značilni simptomi preobremenjenosti

jeter so poleg pojava alergij in okrepitve njihovih simptomov tudi motnje v prebavi, napihnjenost, predmenstrualni

sindrom, utrujenost, vročično oblivanje telesa, nespečnost, napetost ali bolečine v vratu, ki se širijo v glavo,

hormonsko neravnovesje in šibkejši imunski sistem.

Dobro delovanje jeter je torej izrednega pomena za vse, ki jih pestijo alergije. Če jetra ne zmorejo dovolj hitro

odstranjevati potencialno toksičnih snovi, te še naprej krožijo po telesu. Imunski sistem jih označi kot alergene in

se pred njimi zaščiti z aktivacijo alergijske reakcije. Zato naj bi bilo tudi od delovanja naših jeter odvisno, kako se

bo imunski sistem odzival na potencialno alergene beljakovine (pelod, pršice, gluten, kazein …), s katerimi

prihajamo v stik. Hkrati z večjo obremenitvijo jeter naj bi se zmanjšala hitrost čiščenja histamina iz krvi. Visoka

raven histamina v krvi je toksična. Tudi počasno čiščenje histamina iz krvi, ki je posledica preobremenjenosti jeter,

naj bi prispevalo k pojavu močnejših simptomov. Nekateri raziskovalci, kot je dr. Wolf, menijo, da zaradi

preobremenjenosti telesa s toksini jetra v sebi skladiščijo strupe, ki jih ne morejo sproti predelati. Tako tudi jetra

sproščajo histamin in s tem poslabšajo alergije.

Z zmanjšanjem toksične obremenitve telesa bomo torej razbremenili jetra in zmanjšali težave, ki jih povzročajo

alergije. Privoščimo si čiščenje telesa, ki naj traja od dva do dvanajst tednov, in opazujmo svoje počutje. Seveda je

dobro takšno čiščenje večkrat na leto ponoviti. Čiščenje izpeljemo tako, da odpravimo kar največ dejavnikov, ki

obremenjujejo jetra. Mednje sodijo prazna hrana, oropana hranil ter polna konzervansov, barvil, ostankov

pesticidov in antibiotikov, transmaščobe, sladkor, cigarete, alkohol, kofeinski napitki, droge, toksini v

konvencionalni kozmetiki in čistilih za dom, strupena vrtnarska sredstva, pretirano telesno delo, kroničen duševni

stres itn. Poleg tega je koristno izločiti tudi potencialno alergeno hrano, kot so živila, ki vsebujejo pšenico oziroma

gluten, pa tudi konvencionalne mlečne izdelke.

Za razbremenjevanje jeter je koristna tudi krepitev črevesne mikrobiote. Kadar se ta poruši, namreč pride do slabe

prebave, slabšega vsrkavanja vitalnih snovi, zaprtja, kroženja toksinov v krvi, puščajočega črevesja … Vse to

dodatno obremeni jetra in imunski sistem. Več o krepitvi črevesne mikrobiote si lahko preberete v knjižici

Obvladajte kandido, preden ona obvlada vas. Črevesno floro krepijo mlečnokislinsko fermentirana živila (kefir,

sirotka, koncentrirana fermentirana sirotka, kaskadno fermentirani napitki), vlaknine in različni probiotični pripravki.

Dokler se črevesna flora ne okrepi, bo prebavi hrane v pomoč tudi jemanje prebavnih encimov. Med sredstvi za

krepitev črevesne flore so zanimivi kaskadno fermentirani pripravki, ki zaradi večstopenjske fermentacije sadja,

zelenjave, začimb in oreščkov poleg desnosučne mlečne kisline (ta hrani koristne mikrobe črevesne mikrobiote)

vsebujejo tudi celo paleto osnovnih gradnikov vitalnih snovi, ki jih telesu ni treba prebavljati, ampak jih prek

črevesja vsrka neposredno in jih razporedi po celicah. Zaradi naštetega so tovrstni pripravki dobra podpora pri

čiščenju in krepitvi jeter oziroma celotnega telesa.

Znano je, da jetra krepijo tudi pegasti badelj, artičoka in regrat. Njihovo uživanje posledično okrepi jetra in olajša

težave, ki jih povzročajo alergije. Dobra pomoč pri čiščenju krvi je tudi čaj iz koprive.

Poleg kakovostne ekološke hrane (sveže sadje in zelenjava, meso in jajca iz pašne reje, meso prostoživečih rib),

mlečnokislinsko fermentiranih živil, vlaknin, začimb (ingver, česen, kurkuma), semen in oreščkov ter kakovostnih

maščob (omega 3, kokosova maščoba, maslo in ghee, oljčno olje) bo jetrom in telesu nasploh v pomoč tudi

uživanje prehranskih dodatkov z antioksidanti, kot sta vitamina C in A, alfa lipoična kislina, cink in selen.

Mnogi si v času čiščenja telesa privoščijo razstrupljanje s savnanjem ter z namakanjem v termalnih mineralnih

vodah in domačih mineralnih ali zeliščnih kopelih. Pri odplakovanju toksinov lahko telesu pomagamo tudi s

klistiranjem.