Vranička je napisal/a:Pozdravljeni, s partnerjem sva poročena deset let in imava otroke. Sicer se ujemava na vseh področjih razen v spolnosti.Razen začetne zaljubljenosti in spolnosti te nimava več od rojstva otrok. O tem nisem več premišljevala, zato me kar nekaj let to ni motilo. Pred kratkim pa me je mož prevaral in sedaj so vsi zavrti občutki prišli ven.Ne razumem kje sva se izgubila.Jaz si ga še vedno zelo želim, čeprav trenutno prebolevam prevaro, saj si želi ostati z mano. Ne znam pa se mu približati zaradi strahu pred zavrnitvijo.
Vranička,
kot si sama napisala, šele sedaj po letih je prišlo na plan, da potiskata stvari. Je že ena stvar, da sta se zavedala, da nista odprta drug do drugega in da sta sposobna potiskati občutke v notranjost. To potiskanje običajno potem boli, če se sproti se reši. V primeru, da se zavedata tega, da sta sposobna delati kompromise glede otrok in potiskati občutke v sebe, je sedaj čas, da si priznata, da sta na prvo mesto dala otroke in ne sebe. Večina želi zadovoljiti otrokom, da bo vse v redu a pozabi na sebe. To kar je najvažnejše sebe pozabimo in da brez nas in partnerja nebi bilo otrok. (dosti parov gre narazen zaradi pozabe- včasih tudi karme). Zavedati se moramo, da smo najprej mi in partner in da brez nas ni potomcev. To pomeni, da se zavedamo, da smo skupaj ustvarjali družino in da smo skupnost- družinska matrica.
Energijsko če gledamo sistem: najprej mi, nato partner, nato otroci in če se to poruši se sistem sesuje. Med vsemi rabi prevladovati ljubezen, tudi ko pridejo novi člani v družino, vendar se je potrebno zavedati reda. Red pa je kdo je bil prej: mi in partner, nato otroci. Ne pa mi in otroci in partner: pri ljubimcu, gostilni, na opijatih… 
ali pač tam nekje.
Včasih je red v družini izziv, ker, če tudi predniki niso bili v red postavljeni, se tudi nam lahko sesuva sistem, pa sploh ne vemo zakaj se to dogaja…
Vranička je napisal/a:Ne razumem kje sva se izgubila.Jaz si ga še vedno zelo želim, čeprav trenutno prebolevam prevaro, saj si želi ostati z mano. Ne znam pa se mu približati zaradi strahu pred zavrnitvijo.
Ni važno kje sta se zgubila, važno, da to odpustita, če se imata rada in da se najdeta sedaj. Včasih je prevara "blagoslov", da oba dojameta, da se imata rada in da sta zašla s poti. Če imata oba ISKRENE načrte drug z drugim bosta šla preko tega, če bo pa skrivanje, obtoževanje, obžalovanje, obsojanje, strahovi.. pa verjetno ne.
Vsi imamo izzive in vsi smo kdaj trpimo, se jezimo ali smo v strahu...- važno je pa da gremo preko teh stvari, ki jih ne želimo, da jih spucamo in gremo naprej.
Pogovorita se iskreno o temu, kaj čutita sedaj in kaj si želita v naprej, za v pomoč je postopek, ki je na vrhu te teme skozi katerega lahko greš/ta, če pa rabiš/ta pomoč pa napiš/tai na mail.
pesem.duse@gmail.com, 070-788-788
