Za zdravje: Zlata vredne začimbe

Objavljeno v sodelovanju s Projektom “Skupaj za zdravje, človeka in narave”
Besedilo: Sanja Lončar

Tri najdražje začimbe svojimi učinki presegajo visoko ceno. Če z njimi znate ustrezno ravnati, boste ugotovili, da so dejansko veliko cenejše, kot se zdi.

Žafran

Najdražja začimba na svetu je zagotovo žafran. Prav zato ga tudi najpogosteje ponarejajo. Če niste poznavalec,

vam lahko kot žafran prodajo marsikaj, tudi rdeče obarvano travo.

Če imate pravi žafran in znate z njim tudi ustrezno ravnati, se vam bo naložba že hitro obrestovala. V okviru teme

tokratnih novic je še posebno zanimiv zapis Johannesa Hartlieba, dvornega zdravnika iz 15. stoletja. O žafranu je

zapisal, da ljudi spravi v smeh in jim daje veselje. Tudi Paracelsus ga je uporabljal kot eno od središčnih rastlin za

povrnitev moči opešanem telesu.

Ajurveda opisuje žafran kot satvično začimbo, primerno za ljudi vseh konstitucij. Vzbuja energijo ljubezni,

predanosti in sočutja. (Hm, morda bi ga morali uvrstiti na meni naših politikov?)Če pustimo ob strani zapise, ki v žafranu

vidijo domala zdravilo za vse tegobe (tradicionalno je v rabi za 90 indikacij), vas verjetno zanima, kakšni so dokazi, da se

vam bo uporaba žafrana tudi izplačala.

Vemo, da stres zelo škoduje živčnim celicam, izčrpava možgane in povzroča težave s spancem, zaradi česar je

moteno tudi nočno čiščenje možganov. Vse to pa nas po bližnjici pripelje do nevrodegenerativnih bolezni, ki

postajajo kuga 21. stoletja.

Prav tovrstne bolezni spadajo med indikacije, pri katerih je žafran v največjo pomoč, znanstveniki pa so ga v zvezi

z njimi tudi najpogosteje preizkušali. Za Alzheimerjevo bolezen je značilno, da v možganih zastajajo beljakovinski

ostanki, tako imenovani amiloidni plaki. Ko se nakopičijo, povzročijo poškodbe na živčnih celicah in vnetja. V knjigi

Ščepec védenja boste našli podrobne opise zelo kakovostnih kliničnih raziskav, ki so dokazale, da že 15

miligramov žafrana na bolnike z Alzheimerjevo boleznijo deluje enako kot sintezno zdravilo. Tudi druge raziskave

so pokazale, da žafran preprečuje odmiranje živčnih celic in izboljšuje koncentracijo.

Tiste, ki trpijo zaradi kombinacije stresa in depresije, bodo razveselili izsledki kliničnih raziskav, s katerimi so

znanstveniki dokazali, da 30 miligramov vodno-alkoholnega izvlečka na dan učinkuje popolnoma enako kot

sintezna zdravila proti depresiji, le da brez neželenih učinkov, značilnih za tovrstna zdravila (suha usta, zaprtost,

zadrževanje urina, zoženo stanje zavesti …).

Zanimivo je, da žafran deluje tudi kot imunomodulator. Zavira namreč pretirane imunske odzive, značilne za

alergije in revmatoidni artritis, poleg tega pa krepi splošno stanje imunskega sistema.

Če želite žafran uporabiti za krepitev spolne energije, bodo potrebne nekoliko večje količine. Iranska študija je

pokazala, da 50 miligramov žafrana v mleku, ki ga je treba jemati trikrat na teden, izboljša gibljivost, gostoto in

morfologijo spermijev. Povečanje števila erekcij in podaljševanje njihovega trajanja pa so dosegli z desetdnevnim

jemanjem 200 miligramov žafrana na dan. (To pomeni, da vrečka, ki vsebuje 1 gram žafrana, zadošča za pet dni.)

Zanimiv izsledek te raziskave je, da je bilo izboljšanje trajno; učinek se je ohranil tudi po zaključenem

desetdnevnem obdobju jemanja žafrana. (Phytomedicine 2009; 16 (8):690-693).

Koliko žafrana boste potrebovali za občutno boljše počutje, ki bo opazno tudi na vašem obrazu in v obliki boljšega

vida, je odvisno predvsem od tega, ali ga znate pravilno uporabljati.

Namesto v vroči vodi ga raje namakajte v mleku (lahko je tudi sojino, mandljevo ali kako drugo rastlinsko mleko),

saj se bo v emulziji izlužilo veliko več zdravilnih učinkovin. Zelo pomemben je tudi čas. Res je, da se mleko obarva

že po 15 minutah, toda tisto najboljše pride iz žafrana šele, če ga pustite stati vsaj dve uri. Dlje ko stoji, več boste

dobili, kar se bo poznalo tudi v denarnici. Če boste z žafranom ravnali pravilno, boste ugotovili, da sploh ne gre za drago

začimbo.

Vanilja

Na drugo mesto seznama najdražjih začimbnic se uvrščajo vaniljevi stroki.

Kako sta povezana vanilja in stres, pove že naša sla po kremnih rezinah, torticah, čokoladi ali sladoledu, ki jim je

skupna aroma vanilje. Četudi tega morda (še) ne veste, vanilja mehča vranico, ta pa otrdi, kadar nas zvije od

skrbi. Ker je nenehna skrb »ženska posebnost«, ni nenavadno, da je tudi ljubezen do vanilje izrazitejša pri

ženskah.

Žal so se v to »ljubezensko razmerje« vpletli interesi kapitala; proizvajalci namesto prave vanilje ponujajo sintezno

pridobljeno aromo vanilin. Zato je denar, ki ga odštejete za vrečko »vaniljevega« sladkorja, najdražji odišavljen

sladkor na svetu.

Za pol kilograma do kilogram pravega vaniljevega sladkorja potrebujete eno samo palčko prave ekološko

pridobljene vanilje ali prah zmlete palčke, ki ga zmešate z izbranim kakovostnim sladkorjem ali medom in pustite

stati vsaj sedem dni. Velja podobno kot pri žafranu; kdor dlje čaka, več dobi! Zato se vanilji izplača dati čas, da v

sladkorju pomnoži svojo aromo. Tako boste dobili vaniljev sladkor, ki je veliko cenejši, kot če bi kupovali ničvreden

umetno odišavljeni sladkor.

In česa bo deležno vaše telo, seveda če ne štejemo pregrešno prijetne arome?

Tudi vanilja blagodejno deluje na živčevje in je pravi »tonik za možgane«. V aromaterapiji absolut ali

CO 2 –ekstrakte vanilje uporabljajo za sproščanje in izboljšanje razpoloženja. Znanost temu pritrjuje, saj je

pokazala, da vanilja poveča količino adrenalina in noradrenalina v telesu, zaradi česar nas poživlja. Prav zato je ni

dobro uživati pred spanjem.

Sodobne raziskave so pokazale, da uživanje vanilje prispeva tudi k boljši aktivnosti živčnih celic v možganih

(EEG). Za nameček pa pravi vanilin zavira metastaziranje rakavih celic, zdravilno deluje pri kroničnih vnetjih črevesja in

ima antioksidativne moči, primerljive z vitaminom C.

Kardamom

V trojček najdražjih se uvršča tudi kardamom.

Vikingi so se že pred tisoč leti ponj odpravili v Indijo. Pravijo da Skandinavci prav po zaslugi uživanja kardamoma

tako dobro prenašajo dolge sive zime.

Tradicionalna kitajska medicina kardamom opisuje kot začimbo, ki krepi telo in duha. Po ajurvedi deluje predvsem

na kri, plazmo, kostni mozeg in živčevje. Pravijo, da spodbuja um in srce ter človeku podeli jasnost misli in veselje.

Deluje satvično in omogoča skladno delovanje vseh energij v telesu. Poleg tega kardamom podpira presnovo

možganov in skrbi, da celice dobijo več kisika; posledično spodbuja koncentracijo, ne da bi nam bilo treba

izčrpavati telo kot v primeru uživanja kofeinskih pijač.

Te tradicionalne trditve je preverila tudi znanost. Pokazalo se je, da je trimesečna kura s 3 grami kardamoma na

dan pri uživalcih prispevala k boljši krvni sliki, znižanju povišanega krvnega tlaka in k 90-odstotnemu povečanju

antioksidativnega potenciala.

Kardamom je v primerjavi z žafranom in vaniljo poceni, vseeno pa tudi pri njem lahko dosežete pomembne

prihranke, če le znate obvarovati njegovo aromo. Najbolje ga je kupiti v obliki plodov, ki tudi po več let ohranijo

polno aromo. Plodove stremo tik pred uporabo. Kardamom v prahu je resda pripravnejši pri peki keksov in

peciva ter pripravi namazov, vendar se hitreje razdiši. Zato je treba tudi kardamom v prahu hraniti v dobro

zatesnjeni posodici. Še bolje je, če ga vmešamo v medij, v katerem bo povsem zaščiten pred oksidacijo. Lahko

ga zalijemo s kokosovo maščobo ali z medom, nato pa tako začinjeno maščobo ali med uporabimo pri pripravi

namazov, peciva …