Pozdravljena Urška,
želim si, da pogledaš v moje biopolje, saj sama več ne vem od kod izhajajo silovita čustva ali občutki, ki jih gojim.
Prvič sem rodila pred 5-imi leti in takrat opustila šolo karmične diagnostike (sedela sem za teboj). Mislim, da me je nova vloga v življenju korenito spremenila. Seveda koga pa ne, vendar menim, da je mene na slabše. Na začetku me je bilo strašno strah in na nek način sem bežala od hčere. Mislim, da me je bilo strah, da je naenkrat nekdo odvisen od mene. Kruto se sliši, vendar za Vodnarja, kot sem, se mi je zdelo, kot da mi je vsa svoboda odvzeta in občutek je bil, kot bi me dušilo. Kasneje in še dan danes imam težavo s kontrolo. Ne prenesem kontrole nad seboj kot tudi ne želim imeti nadzora nad drugimi. A ker je moja hči in zaenkrat je še vedno otrok, je nadzor očitno nujno zlo. V našem domu kar naprej pospravljam in postavljam stvari na svoje mesto - a zavedam se, da je to nesmisel, saj življenje teče. Včasih sem lahko mirno šla čez goro perila. 
Najbolj me pa muči jeza. Pred porodom sem se bolj redko jezila Oz. le moja mama je znala pritisniti na žulj. Po porodu pa je v meni en velik vulkan, ki samo bruha. Zavedam se, da je jeza v meni ampak da me tako lahko alktivirajo in to vsi po vrsti, mi um sporoča, da nekaj resnično narobe delam. V svoji jezi sem destruktivna, pa tudi odnosi z domačimi so se poslabšali.
Mogoče bi omenila še to, da imam od prvega srečanja v šoli do dandanes pekoč občutek zadaj v višini desne lopatice. (kot bi bila energija težko pretočna)
Seveda tudi ogromno ljubezni predajam svoji hčeri in zdaj sinu, ki je tri mesece star. Vem, da sem skrbna mama in resnično se trudim, da bi bila najboljša različica same sebe. Mogoče se zato tu oglašam s temi težavami, saj se želim ustaviti, preden zbolim sama in preden prenesem karmo na njih.
Hvala za odgovor