V moji situaciji je bilo, da sem bil med potekom tega dogodka pod vplivom THC-ja. Občutek je bil, kot da bi nekaj znotraj mene samega ujelo-zaprlo del mene. Če si predstavljaš svoj duh, kot nekaj svobodnega, lebdečega.. predstavljaj si, kot da bi bili nate dani okovi in bi te zvlekli v nek omejen prostor in zaprli. Ne fizično, ampak astralno.

Se strinjam s tabo, vse ima višji namen, ampak vseeno imam občutek, da to kar se je zgodilo ni bil le višji namen, ampak tudi sila nečesa drugega. Imel sem občutek, kot da bi se moj duh takrat "zastrupil" z energijo Marihuane. Zdaj, ne pravim, da je strupena, ampak njena energija me je nekako "imobilizirala"

Lep pozdrav.

Pred natanko pet let in en mesec nazaj sem doživel izkušnjo, v kateri je velik del mene nekako "odšel" neznano kam.
Od takrat nisem sposoben čutiti ljubezni, če pa jo že, pa jo hitro nadomesti praznina. Edina čustva, ki jih čutim so negativna ali nevtralna.

Na ta dan je del mene, čuteči del mene nekako postal ujetnik nečesa, znotraj mene(?) Ne vem.

Vbistvu se ne spomnim veliko od takrat, ampak jasno mi je, da nisem celoten. Zelo težko spletam čustvene vezi, če pa se spletejo, pa tudi hitro propadejo. Nisem si sposoben vizualizirat, počutim se, kot da sem blokiran v lastnem telesu.
Moji spomini se zdijo kot izbrisani, če pa se jih že spomnim, pa so to le "slike", brez čustvene podlage.

Dvakrat sem se že prebil iz te spirale ničevnosti in konstantnega občutka, da je del mene v "drugem" svetu, ampak vedno padem nazaj na točko 0. Vsaka najmanjša težka izkušnja mi pobere moč in me nekako "čustveno" ugasne.
Počutim se ujetnik igre, kjer konec biti ali ne biti.. in nikoli ni čist zares ne eno in ne drugo.

Rabim pomoč, življenje teče mimo mene..