Rada bi delila. Včeraj, ko smo se vračali z Debelega rtiča, kjer se je zaključil 2. letnik Ustvarjalne akademije Pesem duše (2014-2016), me je na poti domov preplavila neizmerna hvaležnost za vse, kar sem v okviru akademije doživela, spoznala, se naučila. Za tako neverjetne ljudi, ki nas je ta dogodivščina povezala in združila. Vsak s svojo zgodbo, vsak s svojo energijo ... Pa vendar smo si v nekaterih stvareh ali izkušnjah tako zelo podobni. Res je, kar pravijo - iste ptice letijo skupaj. 
Urška, Zoran, sošolci in sošolke, hvala za vse. Počutim se, da sem (v srcu) bogatejša, svobodnejša, modrejša in predvsem bolj budna, zavestna. Počasi začenjam čutiti in se zavedati, da moč resnično JE v mojih rokah. Čeprav vem, da me v življenju čaka še veliko izzivov, preizkušenj in dogodivščin, obenem čutim, da bo vse še dobro. In čeprav vem, da se je pot "nazaj k sebi" šele dobro začela, verjamem in zaupam, da bo na tej poti zanimivo, zabavno in interesantno. ... Pa še nekaj, kar mi je še posebej ogrelo srce, kar je potrdilo in okrepilo vero v vse kar se učimo ... Tik preden sem zapustila Debeli rtič, sva se s sošolko vračali do avtomobila. Ona se ustavi, pokaže na tla in pravi: "Poglej!". Bila je gosenica (kolikokrat sicer na tleh opaziš gosenico in kolikokrat to izrečeš na glas? ). Pravim ji: "Ali veš kaj gosenica simbolizira?" Pravi, da ne ve. Povem, da je gosenica simbol za preobrazbo. Obe se nasmejiva, veva kaj nama to pomeni. In še preden dobro nadaljujeva, pravzaprav še v istem trenutku, na drevesu zagledava prečudovitega, velikega, črno-belega metulja, ki poleti med nama.
Hvaležna sem iz srca. <3 Eva
Strani 1