Urška, hvala za odgovor! Slutila sem že, da je problem v meni - najverjetneje gre za to, da sem bila vzgojena v duhu, da je treba biti ''priden in potrpežljiv'', zato od nekdaj tlačim stvari vase, namesto da bi se postavila zase in so se stvari v meni že tako nakopičile, da zdaj vse to kažem v obliki agresivnosti (nepotrpežljivost, hitra jeza, nezadovoljstvo) do vseh družinskih članov (partnerja, sina in hčerke). Bolj me je presenetilo, da obstaja v meni podzavestno ljubosumje na partnerja - razmišljam, da sem ljubosumna na njegovo zmožnost, da si vzame čas zase in postavi mejo med seboj in otrokoma, še bolj pa na to, da je sposoben sam sprejemati odločitve glede skupnih stvari, jaz pa tega ne upam, da ne bi naredila kakšne napake. Je to smiselno?
Še enkrat najlepša hvala in lep pozdrav,
Tina