Iskalne možnosti

Pozdravček!

Sem se danes spravila delat,a ne določenih vzorcev ampak sem se kar prepustila naj pade kar pade.Tu bi Fiona dodala,da mora biti vse po moje. Zvrtel se mi je filem otroštva,najstništva,rojstvo otroka in partnerstva in sem vse te utrinke svojega življenja(prav tako osebe) objela z ljubeznijo in hvaležnostjo,da so bile in da so in itak jokala kot dež.V trenutku sem se počutila osvobojeno.

Se mi je pa čez čas pojavila bolečina kot,da me nekaj stiska za vrat.Bolečina je popustila ko sem pomislila na strah pred prihodnostjo.Zdej me pa to očitno piga.Bo treba še to skenslat.

Fiona,diagnoze so taprave in so profesionalna deformacija. Tam kjer jaz delam je nujno potrebno imeti zadeve pod kontrolo.

Hvala :srcek:

Nina hvala,da si si vzela časa za mene  :srcek:

Sem razmišljala če bi pokomentirala tvoj odgovor preden prespim pa mi se zdi,da bi bilo zanimivo opisati mojo prvo reakcijo,na tvoj post. Se bom po transformaciji spet javila pa bomo videli kakšen tekst bom po njej dala gor.

Začutila sem takšno žalost,da se je ne da opisat.Cel njegov lajf sem poslušala očitke okolice,da sem preveč sproščena mama,da se za nič veliko ne sekiram,da mu preveč zaupam,da mu vse pustim,itd.In za te očitke se nisem prav veliko zmenila ker sva se ob kakšnih morebitnih težavah vedno lahko usedla,pogovorila kot prijatelja in ko je uvidel point cele zadeve mi je bil še hvaležen,da sem ga preusmerila na boljšo pot.Vedno nastopam takrat ko se pojavi problem ne pa,da nad njim visim in opazujem kaj vse bi lahko šlo narobe. Smo pa starši zato tu,da ob pojavu problema prepoznamo potencialne neprijetnosti, ki sledijo določenemu početju.Ne moreš otroka,še manj pa najstnika spustiti naj dela kar pač dela pa kakor koli se bo izšlo?
Mi smo starši in to je naša naloga. :srcek: In vsak od nas se spomni določenih prelomnic v svoji rani mladosti ko nas je odneslo kar krepko,a smo hvala Bogu imeli ob sebi starše,ki so pravočasno zadevo prepoznali in nas obvarovali,da ne potonemo.Nekateri pa niso bili te sreče in se danes z grenkobo spominjajo časov ko so jih njihovi postopki odpeljali tam kjer so danes,kjer jim ni lepo,a se nekaterih stvari več ne da popravit.Mislim,da smo še vedno mi tisti,ki otrokevodimo vsaj do polnoletnosti.
Z negovim očetom sva se razšla pred desetimi leti in je moške podpore hudo malo,večinoma so samo problemi.Ampak tudi to ne jemljem kot nekaj slabega ampak kot življenjsko izkušnjo,ki nama je pokazala marsikaj.

Vsekakor bom predelala vzorce,ki si jih napisala brez vezanosti na rezultat ker mi je jasno,da se ne bo zgodilo nič drugega ko to kar se mora :rose:

Hvala :prst:

Malina hvala za izčrpen odgovor,bo sigurno prišel prav.Se zavedam,da je  za naše zdravje pomembna pravilna prehrana tako kot je pomembna nega duše,a v konkretnem primeru se mi je zdelo,da bo pa le treba malo bolj na duši podelat.

In res. Glede odnosa z očetom....bo že nekaj na tem saj me je vprašal,da kaj pa naj bi zdaj on moral narediti?in že naslednji dan mu je obraz bi videti veliko lepši že s tem ko je zadevo očitno ozavestil.Več o njunem odnosu tule na forumu ne bi pisala saj so zanj to zelo občutljive stvari.
Ko se bova podala na delo in če nama kaj zaškriplje bi me pa zanimalo ali te lahko kontaktiram na mail za kakšne smernice?

Kar se pa mene tiče se pa v tvojih besedah prepoznam saj sem večino svojega življenja delovala na ta način,da okolici nisem izražala negativnih čustev in se ob tem znotraj počutila slabo,a če sem jih izrazila sem se počutila še slabše.
Drugače sem pa večino časa naravnana tako,da sem na zunaj nasmejana,prijazna in vesela(se v to prislilim in potem resnično v to padem in se dobro počutim)ker mi nihče od zunaj ni kriv,da sem v kakšni stiski,problemu,da sem slabe volje itd. in sem takšna kot si želim,da so tudi drugi do mene.Saj vsi poznamo tisto stanje ko smo zaradi neke stvari iztirjeni in v neravnovesju potem avtomatsko stvari vidimo drugače(hujše kot so vresnici) in so tudi reakcije temu primerne....za nikogar vpletenega prijetne.

A bo treba tole rešit nekako.

Hvala Urška tudi tebi.Vsekakor dobiš povratno informacijo.

:rose:  maja

Pozdravljeni!

Nisem vedela kam naj vtaknem tole pa sem kar pod rubriko vprašanje.S sinovim dovoljenjem bi vprašala tiste,ki imajo sposobnost uvida pa tudi vse ostale,ki mislijo,da bi mi lahko svetovali kaj oziroma kje je vzrok sinove aknavosti?
Potem bi mu pa jaz pomagala razrešiti to nadležno zadevo.

Lep dan maja

Mislim,da teh preteklih osem let nisem bila ravno vegetarijanec saj sem jedla juhe in omake v katerih se je kuhalo tudi meso,le da nisem jedla mesa,mesnih izdelkov(paštet,salam,klobas.........itd.) ker se mi zdi,da pravi vegetarijanci ne jedo nič kar je bilo v "družbi" mesa(mogoče se tudi motim)?

Sem ga pa prenehala jesti zato ker me je motila dolga sitost in sem se z izogibanjem počutila lahka in bi lahko kar naprej jedla ne pa zaradi mode ali kakšnih moralnih zadržkov.
Sedaj ugotavljam,da se ob konzumiranju mesa in ostalih priporočenih živil in izločitvijo takoimenovanih prepovedanih počutim bolje kot prej in presenetljivo lahka tudi po mesnem obroku in bi lahko jedla kar naprej.Ne morš verjet!

In ker sem tako vesela,da sem zase našla tisto tapravo sem to želela podeliti tudi z drugimi...na netu in izven njega. :srcek:

Mi je padlo na pamet,da se mogoče najde še kje kdo,ki skuša zdravo živeti,si delati dobro,a kljub temu mu določen tip prehrane vseeno ne služi pa več sam ne ve kaj in kako naj se hrani saj nam je vsem jasno,da ni vse za vsakega saj smo hvala bogu ljudje različni.

Sama sem že leta vedela,da se po določeni hrani ne počutim dobro,a sem je jedla vseeno...češ sej je zdrava in mi dela "dobro" me je pa potem kar streslo ko sem ta živila najdla na listi zame prepovedanih....potem pa vidiš kako si človek v resnici butast    ko teraš neki kar tako.

Evo to bi bilo to.... :rose:

Lp maja

Zoran hvala za pojasnilo.Si me res totalno prebral.
Za prstan imam res dober filing in sva bila zopet "online" ko si me energijsko z njim povezal.
Ja nič...ga bo treba res kupit pa mogoče napisat kaj dogaja ob nošenju...če bi koga zanimalo 

lepo se imej  :prst:

maja