1

(9 odgovorov, vpisanih v Osebna rast in duhovnost)

Moje mnenje je, da je razlogov več.
Prvi je preživetje. Človek, ki se ukvarja, ki vodi  z delavnice s tega področja (recimo ezoterike), mora to tudi živeti. Pomeni, da je vse njegovo delo - življenje namenjeno temu. Znanja in izkušenj si na tem področju ne moreš nabirati ob kakšni drugi službi, ker potem težko učiš druge. In če je to delo , mora nujno tak človek ovrednostiti svoje delo v smislu, da tudi fiziološko preživi.

Drugi razlog pa je materializem. Človek, ki se ukvarja s poučevanjem "duhovnosti" v vsakršni obliki, bi moral to tudi živeti, torej biti z zavestjo duše na tej stopnji. Žal pa v veliki večini ni tako. In potem se seveda izraža 2 in 3. čakra (stopnja zavesti), ki sta povsem materialno fokusirani stopnji zavesti, torej je poglavitna usmerjenost takih ljudi koncentrirana na pridobitništvo. Človek, ki ima "prebujeno" srce (ali /in višje čakre) - torej zavest, ki ni več vezana ma materialno realnost (materializem je prisoten le še v smislu nujnih potreb preživetja) pa bo svoje delo ovrednostil precej drugače. Morda niti ne ovrednotil, temveč dopustil možnost, da so njegove "usluge" dosegljive tudi ljudem, ki pač nimajo denarja za plačilo.

Žal ti lahko povem ( moj subjektiven zaključek), da prevladuje tista sorta, za katero bi lahko dejali, da jih usmerja pridobitnišvo in denar. Če je učitelj z zavestjo na nivoju 2. čakre, je povsem jasno, da ima strahove glede preživetja, torej se žene za denarjem in varnostjo v obliki materialnih dobrin.
Če je učitelj na nivoju 3. čakre, potem je jasno, da se spodnji potrebi pridruži še zelo izpostavljen zavestni ego, torej dokazovanje samega sebe skozi položaj, ki pa ga do neke mere izraža tudi - IMETI. Pod to besedo mislim imeti tudi material, ki naj bi izražal moč in sposobnost.
Marsikateri učitelj ali vodja delavnic je marsikdaj v bistvu (praktično) na nižji stopnji zavesti duše kot pa marsikateri med tistimi, ki so na delavnico prišli kot učenci. Žal - je tako .

Seveda pa je tudi vprašanje - kaj sama meniš o tem - kaj je "grozljivo drago" ? Če misliš Erica Pearla (reconnection), ki pokasira cca 2-3 milione € mesečno in je cena 1000 € za delavnico - seminar, se strinjam. Njemu tole zanesljivo ne bi bilo potrebno, če bi bil to, za kar se predstavlja. Sicer pa je to povsem učni primer komercializacije in pridobitnišva v (recimo) duhovnosti, kar potem seveda to več ni.
Če pa misli recimo delavnice kot je npr. reiki ali kaj podobnega, ki stanejo ene malo boljše čevlje ali ena jakna, to ne bo držalo. Hotel bi reči, da marsikdo miselno razvrednoti znanje, izkušnje in namen človeka, ki vodi delavnico. Nekomu se zdi za 8 urno delavnico težko dati recimo 100 €, z lahkoto pa jih zapije čez vikend v bifeju ali si kupi dve cunjici, ki mu v bistvu ne pomenita nič. SAe pa strinjam s teboj, da so cene delavnic previsoke, morda med drugim tudi zato, ker je te ponudbe preveč - preveč ljudi, ki to opravljajo zaradi denarja in premalo ljudi, ki se zavedajo svojega namena.

Tisti, ki je na stonji zavesti v srcu ali višje (kar naj bi bil pogoj za poučevanje in zdravljenje), ti bo zagotovo omogočil obisk delavnice za polovično ceno ali kolikor pa lahko daš. Morda tudi zastonj ... Enako velja za zdravilce in podobno. Verjemi pa, da tisti, ki živi od tega, mora tudi preživeti. Torej vse ne more delati zastonj. Po drugi strani pa je tudi res, da ni (še) večina ljudi toliko brez denarja, da ne bi zmogla plačati delavnice.  Je pa tudi res, se strinjam - da so večinoma cene tako zasoljene, da jih marsikdo ne zmore obiskati - ne delavnic in ne terapij.

smile

2

(6 odgovorov, vpisanih v Zdravo življenje)

Iz vsega napisanega sem sam dojel, da bi bilo najbolje piti vodo iz studenčka, brez kakšnihkoli barvnih steklenic itd. Tista je zihr harmizirana, ima jang in jin energijo... Vsak dan z eno petlitrsko flašo do studenca in potem to lepo piješ.  smile  smile

3

(36 odgovorov, vpisanih v Osebna rast in duhovnost)

ander je napisal/a:
Ninja je napisal/a:

Mislim, da je ključnega pomena, da delujemo skozi srce, ki nas vselej vodi po pravi poti  smile

Rekel bi, da ima dosti ljudi deloma ali povsem zaprto srce zaradi različnih vzrokov. Če imaš veliko svinjarije na tem področju, tudi ne moreš z umom oz. ukazom srca odpreti. Odprto srce je zame pogoj za hitrejši osebnostni napredek, ker le tako si hitreje zmožen odpuščati, transformirati in nasploh delati spremembe.

Srce je nujni predpogoj za vse, kar si naštel. Poponoma se strinjam s temle mnenjem.

4

(36 odgovorov, vpisanih v Osebna rast in duhovnost)

Drži  :prst:

Pa si prepričana, da bi morala ti kaj storiti?
Morda pa v duši ne želi takšne pomoči - odvračanje od samomora? smile

6

(36 odgovorov, vpisanih v Osebna rast in duhovnost)

Ninja je napisal/a:

Sicer se ne sprašujem, kaj točno teče in kaj to pomeni, pač jaz ali oseba, ki ji delam, že dobi, kar potrebuje v danem trenutku.

Ojla Ninja

Pa se ti zdi, da res dobi točno tisto, kar potrebuje v danem trenutku ali je še kaj naše volje in odločitve vmes?

Urška je napisal/a:

Kakor berem vajino pisanje, imam občutek, kot da vsak stoji na svojem bregu in ga zagovarja. Strinjam se z Zoranom glede zakona karme - le-ta je še vedno zakon in če oseba tako duhovno in osebnostno zraste, da se v zavesti vzdigne nad njega, ga je zmožna ozavestiti in zavestno delovati z njim. S tem še ne pomeni, da se je rešila ciklusa življenja-smrti, le ujetosti v zakon ni več in v zavest pride informacija, da ni potrebno več leta in leta predelovati neko karmo. Če je oseba dovolj napredovala duhovno, je zmožna uvideti UČENJE, ki je za vsakim karmičnih vzorcem in z ozaveščanjem učenja in sprejemanje drugačnega delovanja se sprošča karmično delovanje.

Všeč mi je tole pisanje, le nekaj bi vseeno komentiral. Ujetosti v nek vzorec se ne rešiš, dokler ta vzorec v tebi obstaja.
Ujetost v zakon karme se ne rešiš dokler ne razrešiš VSE karme, to pa veš - kaj pomeni. Zakon karme se glasi : vzrok, dejanje, posledica. In dokler duša ne razreši vsega svojega delovanja - je podrejena temu zakonu.
Vsak od nas dobro ve, kdaj deluje zakon karme  pri njem samem in tudi na duhovni stopnji ve, kdaj ravna po vzorcu, ki ga ima. Koliko pa se tega zaveda in si prizna, je pa druga reč. To je pa problem ...
Človek je navadno podvržen veliko besedam, s čemer se na nek način slepi - na človeški - zavestni ravni, dejanja sama pa kažejo drugače. Hočem reči, da je v bistvu svobodne volje manj kot se mi sami prepričujemo, veliko več je vzorcev, ki nam odrejajo reakcije. žal - seveda. 
Se mi pa zdi, da je človek sam sebi na zavestni ravni (materialna realnost) slab ocenjevalec, ker se večinoma slepi. Resnično je dogajanje v povsem drugi ravni - nezavedni, ki ga morda bolj zaznajo ljudje okoli njega.
Seveda pa potrebuješ mnogo let( relativno), da resnično prepoznaš in si predočiš realno stanje - tudi glede negativnih prepričanj. Vse do takrat je le iluzija z namero utehe. ali drugače rečeno - beg.
Namen teh procesov je pozitiven, problem je le v tem, ker sam proces deluje v pogojenosti s stopno zavesti in ne v takšnem obsegu kot bi si vsi želeli. vsekakor pa vsak to spozna v prihodnosti, ko se ozre nazaj in pogleda kaj je skozi učenje počel. Je pa seveda nujno in koristno tudi to, kot vsak korak na evolucijski poti duše, pa naj bo še tako skromen in majhen - je korak. Tudi to, o čemer govorim, razume le del ljudi, ki so šli skozi določeno učenje, drug del pa še bo - nekoč.
Drugače se pa seveda strinjam z vsem napisanim (iz določenega aspekta), vendar istovetnost mišljenja spada v zgodovino moje duše.
Vsak zase je na vsaki točki svoje evolucije, žal pa ne istočasno. In to je ta razlika med mnenji in pogledi. Tu ne igrajo vlogo intelekt in leta - gre za dušo.
Sicer pa sprejemam cenim vsak poskus ozaveščanja in dvigovanja zavesti ljudi, tudi kolektivno, čeprav poznam tudi drugačne načine. Sicer pa - mnogo pozitivnega naj se stori s tem procesom za dvigovanje kolektivne zavesti.

Tole bi pa še otrok razumel - živimo v deželi, kjer je v preteklosti bilo ogromno nasprotja med "belimi" in "rdečimi" (kar je še globoko prisotno v prepričanjih marsikaterega slovenca), ravnokar smo imeli volitve itd...in to je politika, če se ne motim... In ti čutiš nastrojenost? Lepa reč...

Očitno ti je tuje mnenje o isti stvari - kritika in osebna nastrojenost. Morda se bi lahko vprašal - čemu se počutiš ogroženega?
Česa te je strah, če se vsak ne strinja s teboj? Če se ne motim, je Marjan pred leti govoril o tem, da ima sam vzorec, ki je dokaj pogost pri duhovnih učiteljih: vedno imam prav jaz. Očitno se ga ni sramoval ...

Veš, sem mnenja, da se s taknimi dialogi, kjer se izražajo različna mnenja, vsi učimo. In je dobrodošlo - vsaj zame. Keer včasih spoznaš, da določena predstava, ki si jo imel, morda le ni povsem pravilna, saj preko argumentov drugega mnenja imaš možnost drugega aspekta istega predmeta - in morda celo spremeniš svoje mnenje.
Naša zavest je v stalnih spremebah in reči - to kar sedaj vem, je nespremeljivo - je absurd. Zaverovanost v svojo predstavo sveta ne pomeni učenja.

Zoran - vsak živi po zakonu karme - tudi ti , jaz, vsi....in je nesmiselno nekomu govoriti, da je ujet v zakon karme, ker si tudi ti sam kot vsi - nekateri več, drugi v manjši meri- vendar smo podrejeni zakonu karme vsi.   Svobodna izbira seveda je, vendar je vedno v okviru karmičnega zakona. Gre samo za prostor čas...če ne v tem trenutku, potem kasneje... Karma je izredno komplekssna zadeva in vprašanje je v kolikšni meri se jo mi sami zavedamo ali jo razumemo. Eno je govoriti o karmi, drugo jo razumeti.
Če boš dobro prebral vzhodne vire - religije in filozofije (ne interpretacijo zahoda) , od koder pojem karme sploh izvira (hinuizem, budizem), potem boš dojel, da so vsakršni procesi o nekakšnem "osvobajanju" karme iluzija ali maya. Karma se seveda boljša in razrešuje z dvigom transcendentne zavesti - duše, ne pa s procesi.  Gra za delo, ne pa za utopijo, gre za vaje, ne za tehnike. Že davno so modreci in magi vedeli, da se karmo živi, ne pa "osvobaja". Mokšo dosežeš s trdim dolgoletnim (večživljeskim ) delom in ne s procesi. Če bi bilo tako enostavno - ali bi menihi tibetanskega budizma (verjemi, da imajo orodja v oni osebi več kot vsa evropa skupaj) opravljali osnovno šolanje (študij in delo) od 12 do 20 let, da sploh pridejo do stopnje meniha. In temu ne rečejo "razreševanje", odpuščanje ali ne vem kaj - karme. Potem se morda sploh zavedo - kaj karma pomeni. In jo živijo. Predelujejo jo pa skozi univerzalno ljubezen in sočutje, ne skozi procese.   

Torej s tem procesom se ozavešča in odpušča tipična negativna prepričanja Slovencev, če sem pravilno razumel. In na to sem misli, ko sem govoril o neposrečenem imenu procesa, ker en ali par vzorcev v karmičnem obsegu - ne pomeni praktično nič. 
Torej gre za proces opuščanja negativnih stereotipov in arhetipov, ki so značilni za Slovenski narod. Tole bo pa mnogo politike , se mi dozdeva.

Zoran je napisal/a:

Trenutno na dvig zavesti gledam na tak način, da ker se približuje leto 2012, na ljudi vpliva strah o koncu sveta,.. – vendar je to pozitiven strah, ki ljudi pripravlja do tega da se začnemo spraševati, kdo smo, kaj je moj namen – s tem pa se začne poglabljanje v sebe in raziskovanje raznih stvari skozi, npr.: meditacijo,.., ter je normalno, da ko delaš na sebi in ko spremniš (ozavestiš) omejitve, se dviga zavest. Manj omejitev in ujetosti = več svobodne volje, oziroma višje zavesti.

Pri odpustu Slovenske karme gre za to, da bo dosti ljudi pri sebi prepoznalo in ozavestilo omejujoče vzorce, ter na tak način dvignilo zavest. Nato s svojim zgledmo naprej drugim pomagaš, da lahko naredijo enako, da se lahko osvobodijo omejujočih stvari. Ker pa živimo v Sloveniji to vpliva na zavest Slovenije, tudi če 100 ljudi ozavesti vzorce je že manj tistih, ki so ujeti.

Zanimivo, da vsi parametri (v materialni realnosti) govorijo o nižji - o nižanju stopnje zavesti, ne pa o višji - če gledamo kakšnih 100 ali 200 let nazaj pa do zdaj.
Vsak človek sae začne v puberteti spraševati o namenu - tole je psihološko šolsko pravilo. Brez strahov - gre za odpiranje določene čakre, ki je v domeni odnosa samega sebe do sebe. In tu se poraja tudi vprašanje vmeščanja samega sebe v okvir družbe, sveta in univerzuma. To velja ne glede na leto 2012.
Tole pa seveda drži - prepričanja so tista, ki omejujejo realizacijo svobodne volje, če jih nadomestimo s pozitivnimi , se realizira dosti lažje.
Tole, da živimo v Sloveniji in se proces omeji na Slovenijo, mi ni čisto jasno. Kolikor vem vse možne filozofije, religije, ezoterične tradicije in tudi sodobna znanost govori o tem, da je vse v univerzumu povezano.  Ali gre v procesu namensko ločevanje Slovenije od celote ali kako ? In če - zakaj? Ljudje smo energijsko povezani na nivoju mikro in makrokozmosa - z določenim razlogom. Z vsakim omejevanjem prostora se vračamo na kavzalni determinizem, gromozansko napako preteklosti , ki pa je seveda imela svoj vzrok.  Ločevanje nima nobene zveze z duhovnimi aspekti - ne človeka, duše, ne v univerzumu. In na podlagi tega je vprašljivo koliko univerzum sprejema, podpira in razume takšne pojme, kot je ločenost od celote. To je povsem v domeni naše dimezije materialnosti, ki pa ni izvor obstoja materialnosti- izvor je Bog, polje ai kakor koli že. Njegov moto pa je: ljubezen za VSE  ljudi. Nisem še slišal : ljubezen za vse Slovence.
Ime procesa vsekakor ni posrečeno : odpust Slovenske karme, ker - kot si sam dejal - ne gre z odpust ali razrešitev, temveč za možnost ozaveščanja, kar pa je daleč od osvobajanja kakršnekoli karme.
Karmi se ne moremo izogniti z nikaršnimi procesi.
Tudi, ko si napisal, da se učiš na napakah drugi, ne drži, ker (kot sem takrat zapisal) vsak ima svoje lekcije in te obsegajo VSE in ne določene. In če se ti naučiš, da se je nekdo opekel zaradi vročine, se nisi naučil praktično ničesar, ker še vedno ne poznaš občutka opečenosti. Na ta način se ne moremo učiti, je povsem nepopolno. Univerzum pa ni površen, temveč verjetno presega tvoje in moje razumevanje.
Drugače pa: stari budisti so dejali to kar nas uči kvantna mehanika: realnost ali resnica je le ena - in to subjektivna. Objektivna ne obstaja v naši dimenziji. In subjektivna resnica je rodila vse možne ideje, tudi reiki simbole, ki jih je toliko. In tudi vse ostale simbole.

Lepe božične praznike vsem skupaj - naj vam sonček ljubezni vedno sije v srčku -  :srcek:

11

(36 odgovorov, vpisanih v Osebna rast in duhovnost)

Podobni ja, enaki  - rezultatsko - ne.

Mislim, da je karmični zakon povsem nespremenljiv- saj je večen - kot univerzum in duša.
Predelovanje karme po prednikih. Temu bi se znanstveno reklo genetika, vedi, ki govori o tem, da aktivacija teh genov ni nujna, temveč je vezana na kognitiven razvoj in vzgojo - pa epigenetika. Zanesljivo pa tole ni stvar, ki bi jo človek razrešil z enim procesom - vpliv 7 generacij nazaj. Verjemi, da tudi če bi, gre za to, da se duša mora naučiti VSE lekcij, ki obstajajo, torej se lahko določenim vzrokom izogneš le za ENO življenje, ne pa za vso evolucijo duše. Če bi (hipotetično) v vsakem življenju brisali vse posledice (genske zasnove prednikov), bi (logično) s tem le povečevali število inkarnacij - podaljšali čas (materialne realnosti) učenja duše. V čem je potem finta? Da gre razvoj duše v vatki ali da se soočamo z vsemi izzivi, ki nam pridejo naproti. Ali se jim izognemo in si sugeriramo, da smo "opravili" nekaj, ker smo "preživeli".
Mislim, da je point v tem, da se večina (v zavestnem umu) ne zaveda obsega "večnosti" duše,  ampak se zavestno usmerja le v trenutno življenje materialno realnost. Odkod potem strah pred trpljenjem, smrtjo in boleznimi (ni tako ??? res bi rad videl reakcije posameznikov, ki bi bili seznanjeni, da čez dve uri umrejo ...). Ali je težko trpeti, če veš, da je to trpljenje le preizkušnja, ki jo boš opravil in integriral med izkušnje ali pa ne - jo boš pač kasneje. Mislim, da ne ... če iskreno veruješ v obstoj lastne duše in v neumrljivost te duše. Znimiva je tale vsakodnevna bitka za preživetje (strah pravzaprav), zdravje itd...zelo zanimiva - glede na to, da se na veliko razlaga in govori o duhovnosti ... koliko jih pa sploh v njo verjame? Ali pa gre le za sindrom - hvatanje krivine skozi življenje...strahovi so in bodo, dokler jih ne bomo presegli ...pa ne s procesom itd...Ampak z transformacijo v izkušnjo skozi izkustveni (materialni in psihološki) mehanizem.
Kar se pa tiče drugačnih načinov učenja. V redu - preprost primer. Kako npr. boš spoznal, da se v ognju opečeš, če se nikoli (poudarjam - nikoli) ne opečeš. Morda iz izkušenj - pripovedovanja drugih ljudi? Malce težje, ker še vedno ne boš spoznal in v sebi definiral občutka "opeči". Torej izkušnja ni realizirana.
Veliko je govora o kolektivnem dvigu zavesti, "višjih" enrgijah itd., in resnično me zanima o čem je tukaj govora in kako se to manifestira - tale kolektivni dvig zavesti? Če je kdo tako dober in mi tole malce razloži ...

Sam se dokaj strinjam z Anderjem. Karmični zakon ima vzrok svojega obstoja, v to, da to za nas ne velja (da imamo nekakšne drugačne mehanizme učenja) ne verjamem, ker potem se duša sploh ne bi razvijala - brez učenja.
Sicer pa - kakšen pa naj bi bil tale drugačen način učenja? In kako lahko sami izberemo vsebino učenja? Mnenja sem, da tudi kadar se čemu izognemo, nas čaka kasneje - v tem ali naslednjih življenjih. Mislim, da lekcijam ne moremo ubežati.

14

(36 odgovorov, vpisanih v Osebna rast in duhovnost)

Gre za to, da je nekaterim moteče v obliki, da ne moreš izvajati izključno reikija. In tu ne gre za prepričanja - programe, temveč za popolnoma drugo frekvenco energije. Drugo obliko energije, ki tudi deluje povsem drugače. Torej gre za različen namen in razliučen rezultat dela samega. To pa mislim, da ni popolnoma vseeno vsem. In tudi prav je tako, da smo seznanjeni s čim in kaj sploh delamo.
Seveda so tudi ljudje, ki so zadovoljni, da nekaj delajo, kar naj bi koristilo in jih ne zanima definicija tega, kar delajo. Vse to je odvisno od človeka samega, vsak gleda na te stvari malce po svoje. Sam se le podal izkušnje cca dvajstetih reikistov.

15

(36 odgovorov, vpisanih v Osebna rast in duhovnost)

moje izkušnje so malce drugačne. Reikist, ki je enkrat prejel povezavo s skalarno energijo , izključno reikija (elektromagnetnega valovanja energije določene frekvcence) ne more več izvajati, saj se mu vmes spontano pojavlja skalarno valovanje. Seveda ni nič narobe, je pa nekatreim reikistom precej moteče.

Drugače pa sem seveda mnenja, da ne Tesla ne Pearl nista ničesar "odkrila", saj je skalarna energija stara kot univerzum. Morda sta se je le "zavedala", čeprav jo občuti lahko prav vsak - v naravi in njenih pojavih.  Mimogrede: vsako materialno telo, ki se trese, vibrira, skače - praktično vsako, ki se giblje - povzroča skalarno valovanje. Sem pa spada tudi človek, živali, vsi možni predmeti itd.

smile