Iskalne možnosti (Stran 11 od 63)

Sklenite mir s »škodljivci«
Besedilo: Sanja Lončar

Dovolili smo si, da vsem bitjem, ki motijo naše izračune, pravimo škodljivci. Toda če smo pošteni, na tem planetu ni večjega škodljivca, kot je človek.

Če pričakujete, da boste od desetih glav solate, ki ste jih posadili, pojedli vseh deset, boste res težko sodelovali z naravo, ki vas obdaja. Drevo je povsem zadovoljno, če poseje tisoč semen, iz njih pa vznikne eno samo novo drevo. Tudi živali računajo z izgubami. Prav zato lažje prenesejo marsikatero hudodelstvo, ki jim ga storimo. Samo človek je prepričan, da je njegovo vse, česar se dotakne.

Niste edini, ki obdeluje vaš vrt. Da vaša zelenjava sploh zraste, so morali pri tem sodelovati številni mikroorganizmi, ptice, žuželke … Celo tisti, ki jih ne maramo, imajo svoje mesto v okviru širšega načrta. Če ste se pripravljeni bolj pošteno pogajati, se zavedajte, da si tudi voluhar, ki prezračuje zemljo in raznaša sadilni material, zasluži nekaj malega za pod zob.

Se še spomnite, kako so miši, ki jih je bilo pred nekaj leti naravnost ogromno, spodbudile razmnoževanje kač, te pa so nato pospravile marsikatero nadlogo na naših vrtovih? Tako je ena težava na koncu pripeljala do več reda.
Zaradi obupa nad polži so številni ljudje na svoje vrtove povabili indijske race, kar je zdaj v veselje tako racam kot njihovim lastnikom, ki prej še pomislili niso, da bi vrtičkarsko razširili na oskrbo kake živali.

Občutljivost rastlin na plesni nas prijazno opozarja, da potrebujemo odcedna in prevetrena tla. Pohlep po hitri rasti pa nas na koncu stane več, kot nam prinese.

O nujnosti harmoniziranja odnosov z naravo v knjigi Simfonija ravnovesja lepo pišeta Miša Pušenjak in Majda Ortan. Majda je mojstrica agrohomeopatije; ustvarila je številne pripravke, ki pomagajo reševati težave na vrtu, vendar tudi sama nenehno poudarja, da je ta znanja in pripravke bolje uporabiti, še preden do težav sploh pride.

Vse vojne se končajo za pogajalsko mizo
To reklo zagotovo poznate, le da ne veste, da velja tudi za vojne med ljudmi in tako imenovanimi škodljivci. Biodinamiki vedo, da je med 20. januarjem in 20. februarjem čas, ko se je mogoče pomeniti tudi z živalmi, žuželkami in mikroorganizmi, s katerimi si delimo prostor. Predstavljajte si, da vas slišijo in da jim ponudite pošten dogovor. To morda zveni »odbito« in čarovniško, vendar vam lahko povemo, da nam je na desetine ljudi pritrdilo, da v resnici deluje.

Tako je gospa Mojca srnam ponudila, da jim prepusti gredico radiča in gredico rdeče pese, vendar jih je prosila, naj preostale gredice pustijo pri miru. Srne so jo uslišale in se spravile samo nad »svoje« gredice. Gospod Franc nam je povedal, da je voluharja prosil, naj se preusmeri na topinambur, ki ga je želel odstraniti z vrta, korenje pa naj pusti pri miru. To se je tudi zgodilo. Veliko smo slišali tudi o uspešnem dogovarjanju s pticami in z mišmi. Sama sem sklenila dogovor z našimi hišnimi miškami: pustila jih bom pri miru, dokler se držijo smetnjaka in posode za kompost. Za zdaj obe strani spoštujeva dogovor.

Tega predloga torej ne zavrnite vnaprej, še preden ga preizkusite tudi sami. Že zgolj z razumevanjem, da se pogajamo z enakovrednim sogovornikom, se veliko spremeni v nas in v svetu, ki nas obdaja. Približa nas spoznanju, da smo vsi del enega! Kdor je to začutil, ve, kako neprecenljiv in dragocen občutek je to.

Naravno do boljšega zdravja jeter
Besedilo: Adriana Dolinar

Ker živimo v zelo stresnih časih, je poznavanje načinov, kako po naravni poti podpreti jetra, zelo dobrodošlo. Jetra, ki so naš glavni čistilni organ, nam bodo za tovrstno pomoč nadvse hvaležna. To bomo vsekakor občutili tudi v obliki boljšega telesnega in duševnega počutja.

Zelišča z grenčinami
Znano je, da grenčine vplivajo na zdravje jeter in žolčnika, saj jih spodbujajo, čistijo in ščitijo. Nemške raziskave razkrivajo, da zelišča v grenkih tonikih ne spodbujajo le izločanje žolča in želodčne kisline, temveč tudi živčni in imunski sitem. Poleg tega pomagajo premagovati utrujenost in izčrpanost. Zelišča, ki s svojimi grenčinami podpirajo jetra in žolčnik, so regrat, artičoka, pegasti badelj, encijanova korenika … Od zelišč z grenčinami bodo imeli največ koristi vsi, ki so pogosto izpostavljeni strupenim snovem iz okolja, pa tudi vsi, ki uživajo alkohol, jedo velike količine mesa, imajo zamaščena jetra in/ali aterosklerozo.

Pegasti badelj
Pegasti badelj jetrne celice ščiti tako, da jih obda s snovmi, ki zdravijo poškodovane celice, zdrave pa varujejo pred poškodbami. V medicinski reviji Phytochemical Research so zapisali, da je pegasti badelj obenem najbolj raziskana rastlina za zdravljenje jetrnih bolezni. Semena in sadež pegastega badlja vsebujeta obilo silimarina, ki je močan antioksidant in blokator strupov.
Poskusi na živalih so pokazali, da silimarin dokazano omili poškodbe jeter, ki jih povzročijo Acetaminofen (zdravilo proti bolečini in povišani telesni temperaturi, ki lahko močno poškoduje jetra), obsevanje, ogljikov tetraklorid (denimo v obliki pesticida, ki lahko povzroči akutno odpoved jeter) in drugi strupi.
Klinične raziskave so dokazale, da pegasti badelj zdravi tudi jetra, ki jih je poškodoval alkohol ali hepatitis.
Uživamo ga lahko sveže zmletega kot dodatek jedem ali v obliki olja, v katerem so namočena semena. Na voljo je tudi v obliki prehranskih dodatkov, s standardizirano vsebnostjo 80 odstotkov silimarina na odmerek. Priporočljiv odmerek tovrstnega pripravka je od 80 do 200 mg, enkrat do trikrat na dan.

Regrat
Regratovi listi in korenine spadajo med znana krepčila. Listi s pospeševanjem izločanja urina pomagajo telesu pri čiščenju, korenine pa spodbujajo jetra k večji proizvodnji žolča, s čimer skrbijo za čiščenje jeter in žolčnika. Posledično regratove korenine izboljšajo tudi prebavo in tek.
V raziskavi, ki so jo opravili na zajcih, so ugotovili, da je regrat zmanjšal oksidativni stres in omilil revmatizem, ki pomembno vplivata na nastanek ateroskleroze. Testirali so štiri skupine zajcev: prva je uživala normalno hrano, druga hrano z veliko holesterola, tretja hrano z veliko holesterola in regratovo listje, četrta pa hrano z veliko holesterola in regratove korenine. Rezultati so pokazali, da tako regratovi listi kot korenina pri zajcih ugodno vpliva na antioksidativne dejavnosti in maščobni profil. Raziskavo so sklenili z ugotovitvijo, da bi bilo mogoče regrat uporabljati za preprečevanje bolezni jeter in srca.
Pozimi ne moremo nabirati regratovih listov ter si pripravljati znane čistilne in krepčilne solate, lahko pa uživamo čaj iz posušenih regratovih listov ali korenin ter različne pripravke iz regrata.

Encijan
Še eno močno naravno sredstvo, ki koristi jetrom, je izvleček iz encijanove korenike. Deluje namreč proti plesnim, krepi imunski sistem, ima protivnetne lastnosti ter spodbuja izločanje želodčnega soka in žolča. Zaradi zadnjega izboljša prebavo beljakovin in maščob.

Artičoka
Tudi listi in popki cvetov artičoke so tradicionalno v uporabi kot hrana in zdravilo, ki spodbuja zaspana jetra in jih obenem ščiti. Poleg tega uravnava raven maščob v krvi, ščiti pred aterosklerozo, pospešuje izločanje žolča in spodbuja prebavo. Glavne zasluge za blagodejne učinke artičoke ima cinarin, ki je ena od njenih aktivnih učinkovin. Cinarin ščiti jetrne celice pred močnimi strupi, kot je že omenjeni ogljikov tetraklorid, ki lahko močno poškoduje jetra. Poleg tega naj bi cinarin spodbujal zdravo rast in obnovo jetrnih celic. Cinarin tudi uravnava raven maščob v krvi, saj znižuje raven holesterola in trigliceridov. To doseže s pospeševanjem pretvorbe holesterola v žolčne kisline in s spodbujanjem nastajanja žolča. Varovalne antioksidativne lastnosti v artičoki pripisujejo tudi klorogeni kislini.
V času, ko je na voljo, seveda lahko artičoko uživate kot hrano. V ta namen kupite velike in čvrste popke cvetov, ki naj bodo temno zelene barve. Odrežite jim peclje, jih sperite in nato 30 do 40 minut kuhajte v vodi. Z lističev z zobmi postrgajte in pojejte notranji mesnati del ter sredico popka, seveda po tistem, ko ji odstranite »laske«. Kadar ni na voljo artičokinih popkov, lahko uživate v olju vložene artičokine popke ali pa si pripravljate čaj iz posušenih artičokinih listov.
Če uživate artičoko v obliki prehranskega dodatka, je priporočljiv odmerek 250 mg, in sicer od dvakrat do trikrat na dan. Standardiziran odmerek je 15 odstotkov klorogene kisline in od 2 do 5 odstotkov cinarina.

Kaskadno mlečnokislinsko fermentirani pripravki
Kaskadno fermentirani pripravki nastanejo z večkratno mlečnokislinsko fermentacijo osnovne surovine. Kot osnovno surovino je mogoče uporabiti sadje, zelenjavo, oreščke, začimbe … Končni produkt 


tovrstne fermentacije je obilen nabor vitalnih snovi, med katerimi so tudi encimi. Vse te snovi celice zlahka posrkajo in uporabijo, zato mlečnokislinsko fermentirani pripravki koristijo celotnemu telesu, saj podpirajo
vse telesne celice, tudi jetrne. Jetra tovrstni pripravki razbremenjujejo na več načinov: prvič, prispevajo k razkisanju telesa. To dosežejo tako, da prek encimskega delovanja izboljšajo presnovo in tako omejijo nastajanje kislih presnovkov, ki obremenjujejo tudi jetra.
Poleg tega tovrstni pripravki podpirajo delovanje ledvic. Pospešijo namreč izločanje strupov skozi ledvice, kar spet koristi jetrom, saj se jim ni treba ukvarjati z zastojem strupov v telesu.
Povrhu neposredno izboljšujejo delovanje jeter, to pa pomeni manjše kopičenje kislih presnovkov in strupov v telesu, saj dobro delovanje jeter omogoča njihovo redno in učinkovito izločanje.
Mlečnokislinsko fermentirani pripravki (kaskadno fermentirani ali običajni, denimo sirotka, kefir, Molkosan …) obenem krepijo črevesno floro. S tem, ko
izboljšajo prebavo, vsrkavanje vitalnih snovi in izločanje strupov z blatom, posredno podpirajo tudi delovanje jeter. Zaradi tega učinkoviteje potekata tudi procesa razkisanja in razstrupljanja. To pa vodi v zmanjšanje oksidativnega stresa, ki je znan sopovzročitelj številnih civilizacijskih obolenj (ateroskleroza …).
Znano je, da lahko posebne jetrne encime (sulfotransferaze), ki so pomembni za razstrupljanje, spodbudimo tudi s fenolnimi kislinami. Ti sekundarni rastlinski metaboliti (vsebujeta jih sadje in zelenjava, še posebno veliko pa jih je v kaskadno fermentiranih pripravkih) ščitijo telo pred boleznimi, ki nastanejo zaradi oksidativnih poškodb (srčno-žilna obolenja, možganska kap, rak). Fenolne kisline namreč jetrom pomagajo s spodbujanjem sulfotransferaz, s čimer okrepijo njihovo razstrupljevalno moč. Tako so v pripravku Regulatpro identificirali več kot petsto fenolnih snovi – mnoge med njimi so antioksidanti.
Kako bo potekalo odpravljanje toksinov (ostanki zdravil, pesticidov, aditivov …) v telesu, je v veliki meri odvisno tudi od glutationa, ki nastaja v vseh telesnih celicah. Še posebno pomembna je njegova proizvodnja v jetrnih celicah. Miši, ki v jetrnih celicah niso bile sposobne proizvajati glutationa, so mesec dni po rojstvu umrle. Glutation (reducirana oblika) namreč med II. fazo razstrupljanja v jetrih omogoči, da se strupi nevtralizirajo in izločajo prek ledvic. Kadar imamo v telesnih celicah veliko reduciranega (90 %) in malo oksidiranega glutationa (10 %), je to znak, da se lahko telesne celice uspešno branijo pred nevarnimi prostimi radikali. Če pa se ravnovesje vse bolj nagiba v prid oksidiranemu glutationu, nam vse bolj grozijo oksidativni stres in vse težave, s katerimi je povezan. Kaskadno fermentirani pripravki so nam lahko v pomoč tudi pri tem. Podpirajo namreč tako razstrupljevalno kot antioksidativno moč glutationa. Z raziskavami so dokazali, da že štiritedensko jemanje pripravka Regulatpro statistično pomembno poveča raven reduciranega glutationa v testiranih celicah (limfociti, monociti, celice ubijalke).
Kaskadno fermentirani pripravki izboljšajo tudi delovanje jeter. Z raziskavo, opravljeno leta 2012, so ugotovili, da Regulatpro znižuje raven jetrnih encimov GGT (gama glutamil transferaza je povišana v primeru vnetja jeter, ciroze, raka jeter, alkoholnih obolenj jeter) in ALT (alanin aminotransferaza se poviša v primeru vnetja jeter, ciroze jeter, raka trebušne slinavke, zlatenice, žolčnih kamnov …).

Medicinske gobe reiši (Ganoderma lucidum)
Gobe reiši v japonski in kitajski tradicionalni medicini že več tisočletij veljajo kot močno krepčilo za celoten organizem. Krepčilno naj bi delovale na pomembne telesne organe, kot so srce, pljuča, vranica, ledvica in jetra. Znane so po uravnavanju delovanja imunskega sistema, krvnega tlaka, po antimikrobnih, antioksidativnih in protivnetnih učinkih, kot pomoč v boju z rakom, pa tudi kot zaščitnice jeter. Nemška raziskava je dokazala, da se je pri 33 odstotkih pacientov s kroničnim hepatitisom B po šestih mesecih jemanja gob reiši raven jetrnega encima aminotransferaza znižala na normalno vrednost, 13 odstotkov pa jih ni več imelo znakov hepatitisa B v serumu (The Pharmacological Potential of Mushrooms. Ulrike Lindequist et al.).
Na splošno je priporočljivo jemanje pripravkov, standardiziranih na 10 do 12,5 odstotka polisaharidov in 4 odstotke triterpenov na odmerek. Priporočljiv odmerek je od 150 do 300 mg pripravka, in sicer od trikrat do štirikrat na dan.

Slabši vid, boleči sklepi, nočno zbujanje…
Že najmanjše nihanje v energiji jeter lahko zaznamo. To vedo mnoge tradicionalne medicine že tisočletja. Kadar npr. jetra zgubljajo na svoji energiji, to lahko zaznamo v slabšanju vida. Vid namreč lahko niha od boljšega k slabšemu. Boljši je, ko imamo denimo dopust, smo na morju, sproščeni, razbremenjeni… slabši pa je, ko smo vpeti v še posebej stresne dni, brez zadovoljivega spanca, počitka, krepčilne prehrane itd. Prav tako znake primanjkljaja energije jeter lahko čutimo v bolečih sklepih ali celo v poškodbah sklepov. Znak, da so jetra preobremenjena pa je tudi pogosto nočno zbujanje med 1 in 3 uro.