Iskalne možnosti (Stran 60 od 63)

Delavnice in svetovanja so namenjeni:
vsem, ki niste zadovoljni s svojim življenjem, imate raznorazne težave in bi radi izboljšali kvaliteto življenja pa sami ne veste kako. V pomoč so vam delavnice in svetovanja (več o tem si lahko preberete na prvi strani društva). Tudi vsi, ki ste prebrali knjige pa veste, da imate te vzorce v sebi je priporočljivo, da tisto, kar začutimo kot vzrok, takoj sprostimo, da ne odlašamo, ker posledično lahko nastanejo še večje težave.

Nastanek težave

Kako pride do težave: dokler za neko stvar ne vemo, da obstaja – težave ni. Ko slišimo, da stvar obstaja, težava še ni nastala, ko pa začnemo o tej stvari razmišljati, nastopijo tudi težave. Če jih ne spremenimo, so lahko zelo moteče in ovirajoče v življenju.

Oblike pomoči:

Svetovanje je pomoč, da lažje stopimo v stik z svojo dušo, z energijsko podporo smo sposobni razrešiti težave in si postaviti nove cilje v življenju, da lahko začnemo živeti, kot hočemo. Svetovanja so namenjena tistim, ki ne vedo, kako se pravilno odločiti, kako se lotiti težave, naprej pa so sposobni stvari spremeniti sami.

Delavnice so namenjene vsem, ki se hočejo sami naučiti spreminjati stvari, ki so moteče ali nadgraditi znanje.

Vse znanje se spreminja in dopolnjuje, zato delavnice in svetovanja niso enaki, ker se vedno nadgrajujejo z novimi spoznanji.

Forum je odprt tudi z tem namenom, da po delavnici, svetovanju ne ostanete sami, da vedno pridobite nove informacije, vprašate, svetujete in nadgrajujete pridobljeno znanje pa ni važno, kje ste bili na delavnici, tečaju, svetovanju, šoli,…

Zakaj poiskati pomoč

Mnogo ljudi se zanima za svetovanje ali delavnico, sprašujejo, čutim njihovo pripravljenost in vendar se nekateri tik pred zdajci ustrašijo in odpovejo. Na podlagi lastnih izkušenj vam svetujem, da v trenutku ko začutite, da vas neka stvar pritegne, jo napravite. Delavnica, poiskanje pomoči, pogovor s strokovnjakom … pri tem ne mislim samo nase in na to, kar jaz ponujam, napravite to, kakršnakoli pomoč vas pritegne. To je odgovor vesolja, ki vam ga pošilja na vaše vprašanje.

Vesolje deluje na takšen način: nekaj vprašamo, hočemo ali želimo in odgovore dobimo na različne načine (lahko so to znaki, ki se v primeru, da na njih nismo pozorni, lahko tudi večkrat ponovijo). Ko se nam ponudi in odpre možnost, jo zgrabimo, ker vesolje ne čaka in ne odlaša. Ni važno, koliko nas stane ali kje se možnost nahaja. Gre za izkušnjo, skozi katero gremo, da lahko pridemo do cilja. Če čakamo, pa se cilj iz dneva v dan oddaljuje od nas.

To zelo dobro vem, ker imam v sebi del lenobe in odlašanja z vzorcem “bom že naredil” (na tak način sem prepustil “veliko vlakov”).
Zagotavljam pa vam, če se ne bi sam odločil, da obiščem različne delavnice in šolanje, tega nikoli ne bi dosegel, da počnem tisto, kar me veseli.

Lp.Zoran

Po vseh razlagah, ki sem jih zasledil do sedaj po knjigah ali na razpravah je bil um glavni krivec za večino stvari, ki se nam dogajajo v življenju.
Zato tudi tema za vajo: um
Um nas ne posluša nam nagaja na čustveni, mentalni ravni, nas vodi na astral ne posluša navodila duše in še in še.
Um je del nas, če mi to hoteli ali ne je vseprisoten in ker ga jemljemo kot sovražnika a ni potem logično, da ne posluša navodila duše?
Sam bi rekel takole, da um že dobro posluša navodila duše in nam skozi misli in čustva sporoča, kaj imamo za sprejeti, spremenit pri sebi, ker na drugačen način ne ve.
Po tem takem bi sklepal, da je um naš prijatelj, kar dejansko tudi je. Mi smo si sami tako izbrali, da je um naš sovražnik. Zakaj: ker nam je nekdo tako rekel, ker iščemo izgovore, težave, a ne rešitve…
Vaja: Osvobajam se starih prepričanj in trditev, da je um moj sovražnik in od sedanjega trenutka naprej sprejemam svoj um, da je moj prijatelj (zaveznik) z brezpogojno ljubeznijo.
Enako, kot pri Transurfingu za kaj se odločimo to imamo, če hočemo, da je naš sovražnik to tudi bo, če pa prijatelj bo pa prijatelj, odločitev je naša.
Ko naredimo obrat še sebe sprejmimo z novim prijateljem.
lp

Koliko resnično poznam sebe in si dovolim biti resnični jaz in se tudi izražati, skozi misli, besede in dejanja. Na prvi pogled izgleda čisto enostavno, pa poglejmo če je to res.

V sebi nosimo zapis, vsega kar smo bili in kje smo živeli prej, kako smo se sprejeli in koliko smo se spoznali, kot tudi, koliko se poznamo v sedanjem trenutku in spoznanja, ki nas čakajo za naprej (v tem življenju). To, da je možno narediti regresijo za naprej ne spada v to temo.

Mi smo skupek vsega in smo razporejeni na določenih časovnih linijah, katere nam omogočijo izkušnje na poti po kateri hodimo.
Vzemimo primer tega življenja in način na kateri gledamo svet skozi periode. Večinoma te periode razdelimo na otroštvo, odraščanje, šolanje, zaposlitev in penzijo. Med tem so manjše periode v katerih smo srečni, veseli, zadovoljni – takrat nam gre v življenju kot po maslu, pridejo periode, ko nismo čisto zadovoljni, ker ne gre vse tako, kot smo pričakovali. Pomen tega je, da živimo življenje iz skupka period.

Koliko pa poznamo dejansko sebe in kolikokrat v življenju se spomnimo nase, običajno le takrat, ko smatramo kaj bi morali biti, postati in kaj vse bi se moralo zgoditi, da bi to dejansko tudi postali. Večinoma čakamo, da se nekaj mora prej zgoditi, da bomo mi lahko srečni – s tem se prestavljamo v prihodnost in kaj počnemo: sami sebi, dajemo pogoje in si ne dovolimo biti srečni. Kaj nas je strah sreče ali kaj drugega? Nič od tega.
Vedno gledamo okrog nas, zelo redko pa v sebe – zakaj? ali nas je strah, da bi odkrili nekaj kar že tako nosimo v sebi – NE,  nismo naučeni gledati sebe in se spoznati lažje je gledati druge, okrog nas, prihodnost,… in od kje nam ta navada, da gledamo in oponašamo druge -  vsilila so nam jo nihala (skozi razne reklame), da nimamo svobodne volje.
Mi pa smo del vsega in vse je del nas, začetek in kraj, neskončnost in zakaj bi bili pol drugačni, če je pa vse v nas in zato je nesmiselno gledati bilo kje drugje, kot pa v nas same.

Ko sprejmemo dejstvo, da je vse v nas, vidimo pravo lepoto in sijaj. Takrat najdemo tisto, kar iščemo in ni več potrebe, da še izgubljamo energijo za nepotrebne stvari, če so pa vedno bile in bojo v nas in tisti trenutek, ko to spoznamo prične naša avantura.
Odločimo se spoznati sebe, svoje sposobnosti, talente, potenciale in to nam omogoča pogled v sebe, pogled v svojo dušo.
Dopustimo duši, da nam poje našo najdražjo pesem, srečo, ki je v nas samih. Bodi to, kar dejansko si.

Da nam bo pa duša pela, jo je pa potrebno najprej pozdraviti in osvoboditi vseh prepričanj, katere nosi s sabo iz preteklih življenj, prve spolne celice, časa bivanja v maternici in vse kar je duša vpila (kot goba) v sedanjem življenju pa ni njeno. Z to odločitvijo se povežemo z božanskim in zemeljskim in šele takrat nam duša lahko pokaže njeno pravo moč.

Takrat, ko se odločiš poskrbeti zase, se odločiš svobodno živeti in izkušati vse čari življenja in si na poti, da postaneš individualno bitje.

Vir: grombol. com