Pozdravljen Zoran,

najprej hvala za hiter in prijazen odgovor. Ko sem ga prebrala, sem se morala kar nashmehnit, da vsaj nekdo skrbi za mene oziroma dela v moje dobro.
Čeprav se ne spoznam ravno najbolj na te pojme, kot so višji jaz, absolutna zavest ipd (si jih mogoče razlagam malo po svoje), pa vseeno misli, da bo to res, da verjetno moj višji jaz skrbi za mene (sicer nevem ali si to napisal kot doumnevo oziroma predvidevanje ali pa si to res ugotovil). Moje logično sklepanje zakaj bi lahko moj višji jaz skrbel za to, da imam več časa za sebe, je verjetno to, da izhajam iz družine (starši) kjer se je vedno delalo in še zdaj je tako. Pri nas doma je bil greh če se je človek vlegel po kosilu ali si želel odpočit. Dopusti so bili tretirani kot nekaj absolutno luksuznega (pa to sploh niso bili) in nekaj kaj si kar tako pač ne moreš privoščit, ker je to nekaj slabega, saj se takrat ne dela in ne švica zraven. Predvsem je oče deloval v tej smeri. Mama ravno nasprotno. Vedno si je znala vzeti čas zase, kar pa očetu ni pasalo in potem sem bila jaz tista, ki so jo "ponucali" za vsa hišna in druga opravila. Sestro so zavijali v celofan. Ker pa denarja doma nisem dobila (žepnine nikoli), sem si morala poiskati delo/službo in ker me je vleklo še v to da nekaj doštudiram, sem delala vse hkrati. Tisti čas sem sovražila, a sem hkrati vedela zakaj to počnem. Ko sem doštudirala sem sicer imela eno obveznost manj, ampak delalati sem morala vedno. In to kar sem delala me ni nikoli veselilo. Vedno je šlo samo zato, da si z delom zaslužim denar in da lahko živim. Vsekakor vem, da sem izbrala absolutno napečen študij. In vedno sem si vi tistem času želela, da bi imela več časa zase. Sedaj imam bistveno več časa zase ( očitno me je  višji jaz uslišal  smile ), ampak mislim, da me je narobe razumel. Sedaj bom res poskusila z meditacijo (sem že enkrat, pa nevem če sem pravilno postopala oziroma se pravilno pogovorila s svojim višjim jazom, kaj bi želela). Vesela sem, da sem našla ta forum in vesela bom še kakšnega nasveta.

Prijazen podzrav  :rose: ,

Naty

Pozdravljeni,

ko sem se prijavila na ta forum, sem videla, da sem na čisto pravem mestu. Tudi jaz imam problem najti službo. Sicer sedaj imam službo za določen čas, vednar le, za krajši delovčni čas, to je 35 ur na mesec. Trudim se že dobri dve leti oziroma skoraj 10 let, če odpišem da sem 8 let delala v družinskem podjetju, kjer pa je tako ves čas po malem škripalo kaj se tiče financ. Tako da sem bila bolj breme ko je bilo treba dati plačo. Delo je sicer bilo, a denarja ne. Tako po domače povedano. In tako je tudi sedaj, kjer še vedno pomagam, nisem pa več prijavljena in ne dobivam plače. Res bi bila vesela kakšnega nasveta glede tega, zakaj ne morem najti službe za življenje oziroma, da bi lahko od te službe živela in enako tudi moja družina (sin in partner) oziroma da bi lahko s plačo pripomogla k povečanju družinskega proračuna. Nevem če je smiselno dodati še to, da si ves čas vizualiziram da dobim službo/delo in tudi kakšno delo ter se pri tem prav tako čustveno tako pripravim, torej občutek veselja in sreče včasih mi uspe začutiti tudi občutek evforije. Dodala bi še to, da že dobri dve leti nimam plače oziroma rednih prejemkov, imam pa ves čas redne izdatke   smile  (kredit, vrtec, itd.........) in da ves ta čas nikoli nisem pomislila, da položnic ne bom zmogla plačati, torej vedno sem si trudila odmislit strah, da ne bi imela denarja .....vedno sem se trudila mislit pozitivno, kot da ne bi bila brezposelna oziroma brez prihodkov.....in zgodilo se je to, da sem v izredno kratkem času lahko prodala stanovanje (selili smo se v hišo, ampak nismo si niti v sanjah mislili, da nam bo v teh kriznih časih uspelo tako super hitro prodati stanovanje) in tako od tega denarja lahko sedaj tudi živim (seveda je šlo kar nekaj denarja v dokončanje hiše, pa vseeno je ostalo še veliko za življenje). To sem sedaj dodala zato, ker si vse skupaj logično oziroma po domače razlagam, da sem v zameno za službo (beri plačo), dobila denar od prodaje stanovanja. In sedaj s tem denarjem plačujem položnice. Mogoče je to neke vrste kompenzacije. Vesolje, universum ali življenje ali kako bi to poimenovala, mi je torej "ponudilo" drugo varianto za življenje, čeprav sem jaz iskala (in še vedno iščem) službo za to, da bi lahko normalno živela, sem pa dobila denar na drug način. Zanima me, ali si vsaj malo pravilno razlagam? Je kaj takega sploh možno? Kljub vsemu pa me zanima, kako pravilno usmerit izražanje želje oziroma potrebe da dobim službo, plačo in da bom zadovoljna s službo in plačo.

Hvala za odgovor že vnaprej. Naty