Zanimiva tema 
V otroštvu se mi je občasno v srcu pojavljal strah, kaj sploh želim biti, saj nisem znala prepoznati notranjega klica po karieri. Zdelo se mi je, da vsi drugi vedo kaj želijo biti, jaz pa v globini nisem znala prepoznati, kaj želim biti. Energijski svet, komunikacija z drugimi ravnmi in manipulacija energij mi je bilo nekaj tako domačega kot zrak, ampak takrat nisem imela znanja in pojma, kaj s tem početi, takrat ni bilo informacij o tem, da bi se kdo ukvarjal z osebno rastjo ali duhovnostjo, kaj šele da bi lahko to bila kariera ... zato sem željo pozabila in se usmerila v drugo strast, umetniško ustvarjanje. A zdelo se mi je prelahko, da bi svoj talent lahko izkoristila za poklic in kariero. Ni se mi zdelo logično, da bi lahko v nečem, kar uživam, tudi zaslužila, saj je bilo splošno znano, da so službe težke, dolgočasne in da v njih na splošno ne moreš uživati. Vmes se mi je kratkočasno utrnila tudi ideja, da bi veliko ljubezen do živali preusmerila v veterinarsko kariero, ampak se je vse navdušenje poleglo, ko sem skupaj s stricem veterinarjem obiskala kmetijo, kamor so ga poklicali zaradi krave, da ji pomaga skotiti telička ... auu, tole pa je preveč konkretno zame, sem si mislila Zato sem izbrala področje za službo, ki se mi je zdel najbolj prizemljeno in praktično, a brez krvi in operacij, torej ekonomijo.
Če pogledam nazaj, so mi vsi koraki pomagali do stopnje, kjer sem sedaj. Ekonomija mi je dala dovolj prizemljenosti, da zmorem praktično delovati tudi v večurnem delu z ljudmi in energijami. Umetnost je še vedno tu, ampak v prvi vrsti, za mojo osebno radost in da lahko opazim lepoto življenja. Delo z energijami pa je sedaj končno dobilo smisel in pomen, da delam tisto, kar izpolnjuje mene in daje smisel življenju. Tako, to je moja zgodba na kratko. :srcek:
Sem vesela zate, kar tako naprej.
:srcek: Sedaj pa novim zmagam naproti. :prst: 
