Živjo,
Pišem v tole temo, ker imam občutek, da je prava. Mogoče pa dobim kakšno misel v odgovor. Bom skušal biti čim bolj kratek. Pred 8 leti smo se z sedaj bivšo ženo in triletnim otrokom na vrat na nos preselili v hišo njenih staršev in sicer zaradi tega ker je tast hudo zbolel. Po približno 14 dneh je umrl. Od tega dne naprej je bilo vse podvrženo žalovanju. Bivša žena se je s časoma pomirila, tašča se pa še do danes ni. Zapira se v sobo, večino časa joka in se pogovarja s svojim možem. Po dveh letih, se pravi pred 6 leti se nama je rodil še en sin. Pred 3 leti sem se odselil iz te hiše in ločil. Nisem več zdržal tam, počutil sem se obupno slabo. Bivša žena se je totalno spremenila in nisem našel nobenega načina več, da bi se z njo pogovarjal.
Sem v stalnem stiku z otrokoma. Starejši sin normalno odrašča. Ima stalne slabosti, tudi z bruhanjem in glavobolom večkrat tedensko. Ko je pri meni se to zelo zelo redko zgodi. Mlajši sin ima večje težave. Zaostaja v razvoju, shodil je pri dveh letih, suh je šele pol leta, govori zelo nerazumljivo... Mislim, da vse to le ni posledica ločitve. Imam občutek, da obstaja kakšna povezava z dušam umrlih. Nekaj povzroča ogromno težo na oba otroka. Predvsem mlajši sin nosi to s seboj, starejši se pa na račun svojih slabosti nekako obrani tega. Naj povem, da mlajši sin z veseljem hodi k bivši tašči v spalnico, medtem ko se je starejši sin izogiba in se rajši zapira v svojo sobo. Tudi sam, po obisku pri njima v hiši ob odhodu čutim težo na sebi. Rad bi razrešil to situacijo, če ima kdo kakšen nasvet?
Hvala
Strani 1