Lekcije duše

Lahko je vezano tudi na kompleks manjvrednosti.

Najprej poglej kaj ti pomeni samozavest, kaj s samozavestjo pridobiš in ko vidiš česa te je strah (ali kakšen drugi občutek) ko si samozavestna – česa takrat nimaš.
Ko ugotoviš česa nimaš, transformiraj ta občutek in boš dovolj samozavestna.
Samozavest je vezana tudi na tretjo čakro (solarni pleksus), rumena barva ti je lahko v pomoč, kot tudi kristal heliodor. Enako pa lahko tudi delaš vdihe in izdihe skozi čakro in z vsakim izdihom začuti, kako se pleksus čakra polni z energijo in postaja močnejša.

Pridejo trenutki v življenju, ko se vprašamo zakaj se to ravno meni dogaja, zakaj nimam tega (npr: hiše, avta, partnerja, denarja,..) , zakaj se v življenju nisem odločil drugače,… Na veliko vprašanj ne vemo točnih odgovorov, ne razumemo stvari, vendar univerzum jih dobro ve. Če bi mi gledali skozi oči univezuma (boga, stvarnika,..), bi tudi mi videli in gledali na stvari drugače v življenju. Takrat bi točno videli, zakaj se nam je nekaj zgodilo, zakaj nekaj nismo dobili, zakaj smo se tako odločili.

Mi mislimo, da smo naredili napake, da si ne zaslužimo, da smo krivi, vendar univerzum na to gleda in vidi drugače. Univerzum gleda na vse to kot na lekcijo duše, da se mi nekaj učimo. Na kak način pa se bomo mi učili, je odvisno od nas. Lahko se učimo skozi trpljenje, izgubo, žalost, strah,…  ali skozi ljubezen, uspeh, zadovoljstvo, radost, veselje. To je odvisno od naših prepričanj in vzorcev. Verjemite, da je univezumu vseeno, na kak način se mi učimo, važno je, da osvojimo lekcijo.

Na primer, hočeš se iti šolati za arhitekta, vendar se pred študijem odločiš drugače in greš v medicinsko šolo in čez čas ti postane žal, da nisi šel v šolo za arhitekta.  Če nam je žal za take stvari (napačne odločitve), da se nismo odločili drugače, lahko pogledamo skozi oči univerzuma in bomo videli, da dokler smo omejeni z določenimi vzorci, prepričanji, mi nimamo izbire, le zdi se nam, da jo imamo. Potrebno se je osvoboditi določenih vzorcev in prepričanj, da lahko gremo mi drugam; takrat ko nimamo omejitev, se lahko odločimo kaj bomo, prej pa ne.

Takrat lahko postanemo vsak svoj kuhar in si naredimo juho s sestavinami po svojem okusu. Dokler pa imamo določene omejitve, nam juho kuhajo drugi, po želji si lahko dodamo le dodatke, glavnih sestavin ne moremo izbirati. 

Ali na primer, gremo v gostilno z namenom, da pojemo zelenjavno juho. Tudi če imamo denar in si želimo zelenjavno juho, čeprav je na meniju nimajo, dobimo tisto juho, ki jo ima gostilna na meniju in ne tiste, ki si jo želimo. V tem je razlika, da ko smo svobodni lahko izbiramo, ko pa nismo pa smo lahko jezni na vse okrog sebe in nam ne preostane nič drugega, kot da se zadovoljimo s tistim, kar nam gostilna nudi. Vendar to z juhico je majhna stvar v primerjavi z drugimi stvarmi, ki jih imamo v življenju.

Dokler imamo omejitve gremo lahko samo po eni poti in smo prepuščeni usodi in drugim, ko pa vzamemo stvari v svoje roke in spremenimo omejitve, se nam odpre več poti in takrat lahko izbiramo, v katero smer (pot) bomo šli.

Osnova, da lahko vidimo stvari iz božje perspektive je ta, da imamo čvrsto povezavo božansko – zemeljsko (os sveta, hara).
Naslednji korak je zavedanje in razlikovanje svojih občutkov od drugih.
Ko imaš to vse, se pa naučiš gledati stvari iz božje perspektive (univerzuma), na tak način vidiš kje obstajajo vzroki, ker se osvobodiš lastne percepcije in se vidno polje razširi.
Lahko rečemo temu, da postaneš sam svoj opazovalec in stvari gledaš in vidiš drugače, kot prej ker se ti stvar ali situacija razloži iz božanske ravni (ravni univerzuma). 

Zato na tak način lahko vidiš kje se nahajajo vzroki, zakaj so prišli (nastali) in kaj se iz tega učiš.

Te stvari delamo na delavnici Pesem duše, kot osnova pa je, da je najprej čvrsto postavljena povezava božansko – zemeljsko.
Na nadaljevalni delavnici je predvideno dajanje večje pozornosti božanski perspektivi. Običajno je pri ljudeh potrebno od 21 do 28 dni, da se stvari popolnoma zbudijo in integrirajo v celice, da potem na prosto in enostavno  -veš, kaj to je, ker je del tebe. Te stvari so naravni procesi, ki jih imajo vsi ljudje, le zbuditi jih je potrebno.

Vzrok pri tebi, da ti ne uspeva videti iz ravni univerzuma (božanske perspektive) je da imaš strah, da potem ne bi več videla s svojimi očmi in da bi s tem izgubila lastno identiteto.

Hvala.  :rose: 

Hm, ideja o osi sveta kot majhnem otročku mi je pa všeč.

Hm, čez dogodke, stvari,... ki se mi dogajajo v življenju in to kako na njih reagiram, kaj čutim...ko se tako opazujem, dostikrat skapiram kaj novega o sebi ...in potem se odločim, da je to (vzorec, strah,...) za v smeti

Pozdravljeni.

Morda bi mi kdo znal razložit, kaj mi je namenil univerzum s tem, da sem bila navzoča že pri treh slovesih ljudi (so umrli), ki so mi bili blizu? Kot  9 letni otrok sem bila priča smrti babice, kasneje tasta, ki je bolehal za rakom.  2007 pa sem  za roke držala očeta, ki je umiral.

Urška hvala