Sin

Nisem ga šla gledat direktno, napišem ti lahko le, kar sem zaznala prek tvojega pisanja. Imam občutek, da mu dotikanje vzbuja prijetne občutke, ki so najbolj podobni občutkom iz časa, ko je bil še majhen dojenček. Na ta način se "vrača" v prijetno obdobje. Ali drugače doživlja kakšno stresno obdobje?

Nekateri ljudje, ki so po naravi bolj odzemljeni in ne poznajo drugega način prizemljevanja, se lahko že zgodaj začenjajo samozadovoljujevati, ker jih spolna energija prizemljuje in jim daje občutek neke vrste varnosti.

Jaz zaenkrat ne zaznavam niti nisem ničesar motečega ali škodljivega pri tebi zaznala, če ne bi ti to napisala že v prvem odgovoru. Ne zaznajo se vse zadeve takoj na prvo žogo ali pa pač ni ničesar za zaznavati, ker ne obstaja poseben vzrok.

Otroka tudi ne rabiš spreminjati, nikjer to ni bilo omenjeno. Napisala sem ti, kar sem začutila prek tebe - da se na ta način vrača v prijetne spomine iz zgodnjega otroštva. Po stresu sem vprašala zato, ker bi se lahko, če bi slučajno doživljal kakšen stres, na ta način odmikal stran iz sedanjosti. Če pa praviš, da ne doživlja nobenega stresa, potem ni razloga za skrb.

Jaz na tvojem mestu, če je otrok zdrav in ne kaže znakov spremembe v obnašanju, ne bi temu polagala prevelike pozornosti ali pomembnosti. Če bi se mi zdelo čudno, bi ga vprašala direktno - tako, prijateljsko, ne starševsko. Lahko gre za obdobje odkrivanja sebe in svojega spolnega nagona - v tem je pač vsak otrok drugačen. Razen če gre za čisto fizično zadevo - srbečica, bolečina ali mogoče alergija.

Hm, kaj pa izdaja, ko to počne - ali začutiš takrat pri njemu izzivalnost ali kljubovanje? Če misliš, da si preveč stroga do njega, potem že veš, kaj moraš spremeniti pri sebi - sprosti potrebo po preveliki kontroli in strogosti ... potem pa boš videla, kaj bo.   :rose:

Po moje med prijatelji odpade potreba po "krotenju" izbruha v glasnejše tone.Tu je prostor samo za umirjenost,strpnost,razumevanje in podporo ko se pokaže potreba po podpori. :rose:
Še lepše pa je če smo to sposobni prenesti v vsakdanje življenje-vse odnose.
Z vsemi živimi bitji.  Ja,veliko dela. 

Valčika, lahko te nadvse preseneti, kaj se bo v resnici zgodilo. Prevelika, nezdrava kontrola nikoli ne more biti pozitivna. Vem, da gre pri starševstvu to lahko močno navzkriž s predstavami in vzori, ki nam jih daje okolica ter izkušnjami, ki jih imamo. Hočem povedat, da ko spustiš preveliko potrebo po nadzoru, vidiš, da se lahko stvari veliko lepše, bolj gladko, umirjeno in lepo speljejo, ne da bi bil vpleten, kot si bil vajen doslej. Kar verjeti ne moreš, ampak drži In tudi okolico pretirana potreba po nadzoru duši, začne reagirat nanjo z umikom ali negativnimi čustvi, kar pa je vse le pokazatelj, da je čas, da spustiš to omejitev.  :prst:  :rose:

Pozdravljeni,

Pri svojem otroku sem opazila, da že nekaj mesecev ni več tako "tople sorte" kot je bil do nedavnega. Od rojstva dalje je bil zelo topel.  Občutek imam, da sem nekaj v njem zavrla, ker je precej neubogljiv in nenehno-tudi v šoli, preverja kje so meje. Zato mi poči film in mu jih povem ven, nikdar pa ga ne udarimo. Tudi ponoči ima velikokrat med spanjem mrzle noge, kar ni bilo nikdar. Imam občutek, da sem v njem zavrla nekaj, kar bi prosto prehajalo. Nikdar ni ponosen na svoj uspeh, tudi ko nekaj naredi ali doseže uspeh-zmago pri športu reče, da je bil najslabši igralec, da je njegov izdelek v šoli najgrši,...sicer je brihtne glave.
Počutim se kriva, ampak tudi jaz nisem stroj-) do neke mere pač stvari prenesem in kar je višek mi povzroča velik stres.
Bi znal kdo reči kako naj stvari popravim?

lep pozdrav

Urška, prav lepa hvala.

Moja podzavest je pa itak vedno nek " strog varnostnik", ki nikdar ne dovoli vstopa. Ne vem kako si ona zamišlja, da bom stvari razrešila, če vedno blokira vstop najraje bi jo kar zamenjala :prst: ....

Nima nobenih bolezenskih znakov otrok. Pa tudi je bolj malo zadnje čase, je pa od vedno suhec.
Razmišljam že dalj časa, da bi ga vprašala kaj naj jaz pri sebi spremenim, kakšno mamo si želi pa si ne upam. Pa on bi rekel, tako, ki bi se igrala z njim.
Tudi sama sem imela velike težave s samozavestjo cca 35 let, sedaj je boljše pa še vedno nisem vedno v prvi vrsti, tako, da mogoče vpliva to nanj.  Zato, ker nočem, da bi imel težave s samopodobo kot jaz, zato se s tem obremenjujem, ker ga primerjam z otroki zelo samozavestnih in finančno uspešnih družin. Ker sem sama svoje talente zakopala in me v mladosti nihče ni vzpodbujal, da bi kaj vidnega dosegla, globoko v sebi pričakujem to od njega in ga motiviram in vzpodbujam. Vidim kaj moji straši pri meni niso naredili pa hočem to jaz pri svojem otroku.

Ni lahko biti straš, ko vzgajaš duha otroka.

Mu pošiljam ljubezen v srčece in ga toplo objemam :srcek:

Hvala in lepe dneve želim

Hvala Zoran za tvoje usmeritve.

Urškini napotki so že obrodili sadove :prst: . Odnos je že bistveno boljši.

Iz srca hvala.