Za zdravje: Alfred Vogel o kajenju in ovsu

Objavljeno v sodelovanju s projektom “Skupaj za zdravje, človeka in narave”

Besedilo priredila: Adriana Dolinar

Danes vsi vemo, da je kajenje dokazano zdravju škodljivo, na kar nas opozarjajo tudi napisi na zavojčku cigaret: »Kajenje škodi zdravju« ipd. Še ne tako dolgo nazaj, v času Alfreda Vogla, pa takšnega zavedanja še ni bilo. Kajenje je bila skorajda modna muha, npr. kdor ni kadil, ni bil »sprejet« v družbi, ni bil kul! Vendar je Alfred Vogel že takrat opozarjal ljudi na težave, ki jih lahko kajenje povzroči. Tistim, ki pa so se v past zasvojenosti od kajenja kljub temu ulovili, pa je pomagal težave, ki jih je prineslo odvajanje od kajenja (nemir, razdražljivost, živčnost, …), premostiti tudi z ovsom. Več si preberite v nadaljevanju.

Kajenje – nevarna »modna muha«

Kako odvraten okus ima kajenje, kadar ga mladenič ali mlado dekle prvič poizkusi. O nasladi pri kajenju ob takšnem pokušanju sploh ni govora, prav nasprotno, najprej je treba premagati naravni odpor telesa zaradi odbijajočega občutka, ostudnega okusa, dušenja, slabosti itd. Kot pri vseh odvisnostih, pa poskuša tudi kadilec svojo odvisnost opravičevati, češ da kajenje že ne more biti tako škodljivo, saj je, na primer, tudi njegov stari oče kljub kajenju dočakal 80 ali več let. Če nekateri ljudje navidezno »prenašajo« mamila in pri tem dočakajo starost, to še ne pomeni, da bo z vami tako. Nasprotno, na milijone ljudi propade zaradi nikotina, alkohola ali drugih mamil. Naši predniki tobaka povečini niso poznali, po vsem svetu se je razširil šele s pomorskim prometom. In razširil se je do takšne mere, da ga mnogi povezujejo s statusnim simbolom, z možatostjo in s ponosom. Davno nazaj je o nevarnosti širjenja tobaka nek univerzitetni profesor zapisal: »Tobak je mamilo, kakršna so kokain, morfij, opij itd. Menim pa, da je tobak veliko nevarnejši, kajti število ljudi na kokainu, morfiju, …, je smešno majhno v sorazmerju z dnevno naraščajočim številom kadilcev. Razen tega gre pri prvih pogosto za bolne, izprijene osebe, medtem ko se je tobak vtihotapil k zdravim, povečini še povsem mladim ljudem.«

Nikotin uničuje srčno mišico

Nikotin povzroča poškodbe predvsem na venčnih srčnih žilah. Če imate z venčnimi žilami že težave, se bodo te s kajenjem bistveno poslabšale, prav tako pa bo kajenje prizadelo tudi vse žile odvodnice. Žile se zaradi delovanja nikotina vse bolj ožijo in postajajo vedno bolj toge, večati se začne tudi njihova prepustnost. Posledica so pomanjkljivo prehranjene žilne stene. Čim slabša je prehranjenost žil, tem več lastnih snovi v te namene porabijo. Če bi imeli možnost s prostim očesom pogledati v srce, bi videli, kako močno se naše srce spreminja zaradi kroničnega delovanja nikotina. Nežna, rdeča, trdna srčna mišica postaja ohlapnejša in postopoma postaja umazano rjavkaste barve. Ta pojav je nekako normalen za stare ljudi, lahko pa do tega na žalost pride tudi pri mladih, kadar srčna mišica ni ustrezno prehranjena. Zdravniki s tega področja za ta pojav povedo, da gre za rjavo atrofijo (slabenje), pri čemer se rjavkasti pigmenti obrabe kopičijo v posameznih celicah srčne mišice. Če bi takšno mišico podrobno preiskali, bi našli drobne bele proge, ki potrjujejo odmiranje najmanjših delov srčne mišice, ki jih je zamenjalo vezivo oziroma brazgotina. Tako propadlega tkiva ne moremo več obnoviti! Dosežemo lahko le okrepitev še zdravega tkiva srčne mišice, ki lahko prevzame tudi delo propadle zabrazgotinjene mišice. Zakaj ne bi torej raje srčne mišice obvarovali usodnih okvar?!

Nikotin povzroča tudi motnje srčnega utripa in krvnega pritiska. Hitrost utripa in krvni pritisk se po navedbah raziskovalcev povečata že po vdihovanju ene cigarete. Učinek je seveda sorazmeren vsebnosti nikotina v cigareti in povezan tudi z občutljivostjo kadilca. Povprečno se krvni pritisk že po eni sami cigareti poviša za 15 milimetrov. Srčni utrip pa je v istem času hitrejši za 15 utripov v minuti. Tistim, ki sodijo med kadilce, bolj občutljive na nikotin, pa se utrip poveča celo za 25 utripov na minuto!

Katran in fenoli povzročajo raka

Poleg nikotina zdravstvene težave povzročajo tudi fenoli in katranove sestavine. Slednje pripomorejo k nastanku raka. Tipični kadilski rak nastaja predvsem na jeziku ali v grlu. Vzrok zanj pripisujejo predvsem katranu. To dokazujejo tudi poskusi na kuncih, ki so jih vsake 2 do 3 dni mazali po ušesih s tobakovim katranom. Večina kuncev je za rakavimi razjedami zbolela že v nekaj tednih ali mesecih. Poskus so ponovili z navadnim katranom in ugotovili podobno, kar dokazuje, da raka povzroča predvsem tobakov katran in ne nikotin. Zato je tudi zmotno verjeti, da cigarete brez nikotina ne škodujejo.

Preverite sami

Če kljub vsem starim in sodobnim dognanjem o škodljivosti kajenja še vedno ostajate hladni, naredite test o škodljivosti cigaretnega dima doma. Cigaretni dim namreč močno škoduje rastlinam. Na dveh podstavkih (npr. zamaških od kozarcev za vlaganje), v dveh drobnih kapljicah vode nakalite semena kreše. Vsako kapljico s semeni pokrijte s kozarcem za vlaganje, tako da ga zaprete. Ko so semena nakaljena in visoka približno nekaj centimetrov, v enega izmed kozarcev pihnite cigaretni dim. Vajo ponovite čez dva dni. Po osmih dneh bodo rastlinice, ki ste jim vpihovali cigaretni dim, obležale uvenele in odmrle.
Ker tobakov izvleček uničuje tudi drobna bitja, to lastnost s pridom uporablja veliko vrtnarjev za uničevanje listnih uši. Namesto kajenja tobaka, ki vam lahko nakoplje morje zdravstvenih težav, ga raje uporabite v koristne namene na vrtu. Pri tem pa pazite, da tobakov izvleček škropite po rastlinah, ko te še ne nosijo plodov ali so ti vsaj toliko majhni, da lahko dež z njih pravočasno spere škropivo.

Oves kot pomoč pri odvajanju od kajenja?

Alfred Vogel je ljudem, ki so se odločili prenehati s škodljivo razvado, rad priskočil na pomoč. Poleg osveščanja o pomenu zdravega načina življenja jim je ob premagovanju odvisnosti od kajenja svetoval tudi uživanje soka iz svežega zelenega ovsa.

Oves je namreč v alternativni medicini že dolgo poznan po krepilnih učinkih na živčevje. Po podatkih nemških raziskovalcev se izvleček ovsenega stebla uvršča med učinkovita zeliščna zdravila proti anksioznosti in stresu. Učinek naj bi verjetno bil posledica visoke vsebnosti B kompleksa v zelišču, zato svetujejo njegovo uporabo za pomirjanje in krepitev živčevja ter za izboljšanje spanja. Takšen izvleček iz ovsa pa po novejših raziskavah (The Journal of Alternative and Complementary Medicine, 2011) izboljša tudi kognitivne zmogljivosti v možganih pri zdravih osebah. Uživanje 1,6 g izvlečka pa izboljša pozornost, osredotočenje in koncentracijo pri starejših ljudeh. V Indiji oves že dolgo uporabljajo za zdravljenje odvisnosti od opija, saj naj bi pomagal uravnotežiti raven endorfinov v možganih.

Oves naj bi torej imel pomirjujoč oziroma uravnavajoč učinek na živčevje in krepil moč volje človeka, kar pri premagovanju te ali one odvisnosti nedvomno pride prav, posebej še ko odločitev za prenehanje z razvado prične bledeti.