ar3ka je napisal/a:nežveplane marelice oksidirajo, zato so take črnkaste barve (podobno kot jabolko, če ga prerežeš in pustiš nekaj časa, postane rjavkasto). Žveplo verjetno ohrani živo barvo marelic.
Ja, to je vzrok (oz. način delovanja žveplovih aditivov).
Žveplov dioksid in sulfiti (soli žveplove(IV) kisline) so skupina snovi, ki spadajo pod skupino aditivov za živila "Pogojno dovoljeni konzervansi in antioksidanti". V živila jih dodajajo ali za preprečevanje rasti mikroorganizmov ali za preprečevanje oksidacije in s tem ohranjanje barve, vonja, hranilnih vrednosti... (ali pa iz obeh razlogov). Niso torej barvilo, ampak s svojimi kemijskimi lastnostmi preprečijo oksidacijo nekaterih snovi v živilih (v sadju predvsem fenolov, nekje sem zasledila da tudi karotenoidov, vitamina C,...). V sadju se fenoli ob oksidaciji (ki poteka preko več mehanizmov, je kar kompleksna zadeva) povežejo v velike molekule rjave barve in to je potem ta rjavi pigment, ki ga opazimo.
Mi pa ni dalo miru in sem hotela najti kakšne zanesljive podatke oz. raziskave glede prehranskih vrednosti "rjavih" suhih marelic, ampak mi ni uspelo... Nekaj študij sicer obstaja, ampak članki niso prosto dostopni... Res me zanima. Če snovi, ki so v sadju antioksidanti, oksidirajo, se nekaj mora spremeniti. V take reakcije se lahko vključijo tudi druge snovi, na primer beljakovine, ... in takšno suho sadje ne more več imeti enakih prehranskih lastnosti kot sveže (ali neoksidirano suho).
Obstajajo alternative žveplovim spojinam, ki preprečijo oksidacijo in so baje bolj zdrave od žveplovih spojin. Vendar jih verjetno v marelice vseeno ne dajejo.
Pomoje je zato priporočljivo jesti čim bolj sveže sušene marelice (hočem reči pred kratkim posušene) brez dodatkov, ki še niso preveč potemnele. (to je pa moje laično mnenje
)