1 Nazadnje urejal Boyana (10.01.2011 23:50:25)

Tema: SAMOMOR ...

Nikjer nisem zasledila teme o samomorih, če sem to spregledala, me prosim popravite ...
V mesecu septembru je moj mladi pastorek storil samomor. Da ga je do potankosti načrtoval pove dejstvo da se je obesil na svoj dvajseti rojstni dan. Bil je lep, mlad in nasmejan fant. Ni pil, ne kadil ... Sama sem njegovo tragično smrt potisnila nekako v podzavest, saj sem vse dni po njegovi smrti potrebovala moč za njegovega očeta in svojo najmlajšo hči, katera ima komaj pet let in pol. Življenje gre naprej, se mi pa zadnje čase dogaja, da svojega pastorka sanjam ... Skoraj vedno je oblečen v črno in ves čas mi govori da bo storil samomor ... Odgovarjam mu, da kako, saj ga je že ... Verjamem da so sanje odraz moje podzavesti, vendar bi se jih zelo rada rešila. Imam morda kdo kakšen nasvet kako?
Lep pozdrav

Re: SAMOMOR ...

Me pa še nekaj zanima. Ima morda kdo izkušnje s samomori? Zakaj se zanje odloča toliko mladih? Naš fant ni osamljen primer ... Ne znajo, ne morejo ali res nočejo živeti? Kako bi jaz lahko prepoznala kaj namerava? Nikoli ni pokazal da je kaj narobe ... Včasih se ujamem, da sem jezna nanj ... Vem da to ni prav, vendar tudi ni prav da nas je s svojim nespametnim dejanjem tako zelo prizadel. sad

Re: SAMOMOR ...

Boyana je napisal/a:

Življenje gre naprej, se mi pa zadnje čase dogaja, da svojega pastorka sanjam ... Skoraj vedno je oblečen v črno in ves čas mi govori da bo storil samomor ... Odgovarjam mu, da kako, saj ga je že ... Verjamem da so sanje odraz moje podzavesti, vendar bi se jih zelo rada rešila. Imam morda kdo kakšen nasvet kako?

Iskreno sožalje.  :rose:


V sanjah se lahko že sedaj pogovarjaš s pastorkom, vendar ga sprašuješ vprašanje, kako, če ga je že?, ki ti ne daje zadovoljivega odgovora. Sanje lahko aktivno programiramo, če le iskreno želimo. Če želiš najti odgovore, ki te zares zanimajo, pred spanjem napravi krajšo meditacijo, v kateri si postavi namero, da se odpiraš za pogovor z njim in da naslednjič, ko boš ponovno sanjala te sanje, vprašaš: kaj je s svojim dejanjem samomora želel sporočiti? Kaj to zate pomeni, kakšno sporočilo ti prinaša s tem dejanjem? Kaj lahko storiš, da se bodo ponavljajoče se sanje končale? Če želiš, lahko njegovi duši ponudiš podporo, da bo našla pot v svetlobo - vprašaj ga, kaj lahko v najvišje dobro storiš, da mu pomagaš priti v svetlobo? Vsa ta vprašanja lahko njegovi duši zastaviš tudi v običajni meditaciji. Zelo dobrodejno deluje, če se prižge tudi svečka za njegovo dušo.
Imaš podporo. :prst:

urska.pesemduse@gmail.com
urskakorun.com

Re: SAMOMOR ...

Boyana je napisal/a:

Me pa še nekaj zanima. Ima morda kdo izkušnje s samomori? Zakaj se zanje odloča toliko mladih? Naš fant ni osamljen primer ... Ne znajo, ne morejo ali res nočejo živeti?

Vsak človek, ki išče rešitev v pobegu iz življenja, ima v sebi svojstvene razloge, ki izredno močno delujejo v njegovi podzavesti. Lahko gre za travmatične dogodke, ki jih je doživel že v maternici - močna čustva mame, ki ga je nosila. LAhko gre za močne travme, ki jih je človek prinesel iz prejšnjega življenja. Lahko je človek v prejšnji inkarnaciji živel na drugem planetu ali dimenziji, ki je bila popolnoma drugačna od zemlje in je bil tam zelo srečen - s samomorom si želi nazaj tja. LAhko gre tudi za dogovore med dušami, ki jih ljudje z navadno zavestjo ne zaznamo. Lahko se duše na višjih ravneh med sabo dogovorijo, da bo za časa inkarnacije na zemlji neka duša z dejanjem samomora učila drugih določene lekcije. Na višjih ravneh je vse jasno, sEveda pa je odvisno od drugih oseb ali bodo lekcijo v trenutku dogajanja sprejele ali ne. Možno je tudi, da si je duša izbrala doživeti takšno izkušnjo.

Ponavadi se pri ljudeh, ki hočejo delati samomor oziroma ga napravijo, najdejo vzorci močnega nesprejemanja sebe, sovraštvo do sebe, izredna samouničevalnost in agresija do sebe, zato se tudi želijo uničiti. Vsi ti vzorci v največji meri potekajo na podzavestni ravni in se ljudje ne zavedajo, da jih imajo. NAštela sem nekaj razlogov, vendar je dejansko razlogov toliko, kot je ljudi na zemlji.

urska.pesemduse@gmail.com
urskakorun.com

Re: SAMOMOR ...

Urška je napisal/a:
Boyana je napisal/a:

Življenje gre naprej, se mi pa zadnje čase dogaja, da svojega pastorka sanjam ... Skoraj vedno je oblečen v črno in ves čas mi govori da bo storil samomor ... Odgovarjam mu, da kako, saj ga je že ... Verjamem da so sanje odraz moje podzavesti, vendar bi se jih zelo rada rešila. Imam morda kdo kakšen nasvet kako?

Iskreno sožalje.  :rose:


V sanjah se lahko že sedaj pogovarjaš s pastorkom, vendar ga sprašuješ vprašanje, kako, če ga je že?, ki ti ne daje zadovoljivega odgovora. Sanje lahko aktivno programiramo, če le iskreno želimo. Če želiš najti odgovore, ki te zares zanimajo, pred spanjem napravi krajšo meditacijo, v kateri si postavi namero, da se odpiraš za pogovor z njim in da naslednjič, ko boš ponovno sanjala te sanje, vprašaš: kaj je s svojim dejanjem samomora želel sporočiti? Kaj to zate pomeni, kakšno sporočilo ti prinaša s tem dejanjem? Kaj lahko storiš, da se bodo ponavljajoče se sanje končale? Če želiš, lahko njegovi duši ponudiš podporo, da bo našla pot v svetlobo - vprašaj ga, kaj lahko v najvišje dobro storiš, da mu pomagaš priti v svetlobo? Vsa ta vprašanja lahko njegovi duši zastaviš tudi v običajni meditaciji. Zelo dobrodejno deluje, če se prižge tudi svečka za njegovo dušo.
Imaš podporo. :prst:

Hvala ... Odgovor je več kot izčrpen, smile, prav razveselila sem se ga.
Svečke mu nažigam vsak dan, je pa težava kar se meditacije tiče ... Laik sem, pojma nimam kako se izvaja. Grem pa konec meseca na tečaj avtogenega treninga, upam da se kaj naučim.
Sama vem da bi mi bilo veliko lažje če bi kaj takega obvladala, a vse do danes nisem imela priložnosti. Dobila sem jo in izkoristila jo bom.
Še enkrat iskrena hvala, smile

Re: SAMOMOR ...

Boyana je napisal/a:

je pa težava kar se meditacije tiče ... Laik sem, pojma nimam kako se izvaja.

Meditacija se morebiti res sliši znanstveno, saj se okrog nje zganja cel cirkus in se jo po nepotrebnem zavija v tančice skrivnostnosti.

Vsak človek instinktivno pozna meditacijo, ki pa jo morebiti pozna pod drugimi imeni - meditiramo takrat, ko molimo, ko se pogovarjamo z božjim v sebi, kadar se zagledamo v umetniški izdelek, v gorovje, v sončni zahod, v ocean ...  Spontano meditiramo takrat, ko se sprehajamo v naravi, se vsedemo na klopco in v tišini opazujemo, v meditacijo spontano zaidemo takrat, ko počnemo rutinska opravila (na primer pomivanje posode) ali enakomerno dogajajoče se aktivnosti (na primer tek). To je spontana in umirjena meditacija, ki nas poveže z božanskim v sebi in nam daje nove, sveže energije. Če želimo namerno iti v meditacijo, se usedemo, umirimo in začnemo z načinom meditacije (ki jih je zelo veliko), ki nam najbolj ustreza.

Meditacija z namenom razreševanja in zdravljenja je podobna kot umirjena, le da to vodimo z umom, kateremo sledi namera. Podobno kot če rečemo, danes si pa želim iti v kino in se dogovorimo s prijateljem, se vsedemo v avto, plačamo vstopnice in dosežemo svojo namero, si v mislih v umirjenem stanju rečemo, želim si rešiti to in to zadevo in se odpiram za razrešitev. Načini, kako se izvajajo te meditacije, so zelo različni. Na tem forumu in na naši spletni strani je že dovolj napisanega o tem, od merkave, reikija, do metod, ki jih Zoran uči na novi delavnici Pesem duše.

urska.pesemduse@gmail.com
urskakorun.com

7 Nazadnje urejal Mabas (04.08.2011 01:15:36)

Re: SAMOMOR ...

Lepo pozdravljeni vsi tukaj!

Ne bom odpiral nove teme, saj moja vsebina v veliki meri sodi pod temo samomor

Moja agonija

     V svojem petinštiridesetem letu sem naletel na svojo največjo preizkušnjo v življenju. Moja večletna težava; depresija ali kot se pokojni pater Ašič lepo izrazi; pomanjkanje zanimanja za zunanji svet (a tudi notranji), je doseglo najvišjo stopnjo doslej. V vsej bolečini in neznosnosti, ki jo vsakodnevno doživljam je naslednji logičen korak oditi s tega sveta. Najbližji in okolica, sprejemajo mojo odločitev seveda dokaj tragično, sam ne. Ne bi rad zvenel samovšečno, ampak vedno, odkar pomnim, sem čutil, da ne spadam na ta svet. Nikoli tako močno, kot zdaj, čutim, da sem samomoru celo namenjen in da bodo nekateri s tem dobili kvalitetno lekcijo. V preteklosti sem velikokrat čutil, da sem tukaj samo zato, da se drugi lahko učijo na mojih napakah, zgrešenih zamislih ipd. Tako so z "mojo pomočjo" lahko napredovali, sam pa sem se vedno počutil kot ničvredna zavržena cunja. Moja samopodoba, se nikoli ni zadovoljivo popravila. Pogrnil sem že v otroštvu, ko sem zaupal, verjel in dopustil staršem, sošolcem, prijateljem, da so me prepričali, da sem slab, ne dovolj dober, slabši od drugih. V skladu s temi vzorci sem živel in trpel a sem z nekaterimi svojimi kvalitetami, vseeno prigural do odrasle dobe, prvih resnih partnerstev, službe in navidezne sreče. Seveda, ker se nisem dovolj cenil, je veliko stvari šlo po zlu. Ranjenega otroka v sebi nisem uspel nikoli pomiriti. Samo potrditve in priznanja in potrditve od drugih sem iskal v alkoholu, drogah, kasneje v promiskuiteti in vse te zablode grdo plačal. Vzporedno, pa je rasel občutek krivde, posledično kaznovanja in samo destrukcije. In ko sem srečal ljubezen svojega življenja (samo z moje strani) in z njeno podporo in pomočjo začel odkrivate vzroke svoje bivanja, ravnanja in v skladu z doktrino Louise L. Hay razbijati ustaljene in trdovratne vzorce, so ti z vso silo (kdo bi si mislil?) udarili nazaj in zlovešče sem uničil tudi ta odnos. Silna potreba po samo kaznovanju je bila prevelika. Brez vsakega spoštovanja do sebe in prijateljev, sem zradiral tudi njih. Ostal sem brez službe, denarja, avta, z velikimi dolgovi. Sem kjer sem. Tukaj sem, a nisem tukaj. Nič me ne veseli; ne velike, ne male stvari. Ne veseli me narava, ne hrepenim po ljubezni, ne navdihuje me umetnost in glasba, ki je bila moj sopotnik skozi vso življenje. Ne čutim ljubezni do sebe, kaj šele do drugih. Zjutraj vstanem, spijem kavo in grem spat nazaj, saj ne najdem ničesar, kar bi me obdržalo budnega. Počutim se kot mrtvec pri živem telesu. To, da vam pišem to pismo je le posledica "motivacijske injekcije", ki sem jo ne pričakovano prejel danes od že omenjene ljubljene osebe. Svet se mi zdi grd, neprijazen in zgrešen. Ljudi (vključno s sabo) vidim kot pehajoče mutante za katere ni nobenega upanja. Edini način, da se kaj popravi je ta, da se vse uniči. In to se bo tudi zgodilo. Jaz bom začel s sabo... Tega ne jemljem samo kot odrešitev, ampak skoraj kot izziv in radovednost; kaj pa je tam na oni strani?

Lep pozdrav, Matjaž

P.s. Vesel bom vsakega odziva na moje dokaj zmedeno pisanje a nisem prepričan, da potrebujem pomoč

Re: SAMOMOR ...

Zdravo Mabas, dobrodošel na forumu.

Že to, da si se odločil deliti z nami svojo izkušnjo, priča o tem, da obstaja v tebi še iskra upanja in želje po življenju. Svoje izkušnje si določaš sam, tudi odgovornost za svojo dobrobit je samo tvoja. Drugi nam lahko povzročijo hude travme, a mi smo tisti, ki izberemo ali bomo dovolili, da nas travma preganja celo življenje ali se z njo soočimo, ozavestimo in jo spustimo iz sebe. Kdor dela z energijami, ve, da obstajajo prejšnja življenja in da svoje izkušnje prenašamo iz življenja v življenje. Ali želiš, da je izkušnja s tem življenjem grda in travmo samomora preneseš v naslednje življenje ali želiš, da greš s tega sveta z občutkom, da si napravil RESNIČNO vse za svoje življenje in si se potrudil RESNIČNO z vsem svojim bitjem, da se iz svojih preteklih travm nekaj naučiš, spoznaš in začneš živeti boljše izkušnje?

Obstajajo centri za to; svetujem ti, da si poiščeš tistega, katerega začutiš.

urska.pesemduse@gmail.com
urskakorun.com

9 Nazadnje urejal Mabas (05.08.2011 04:04:06)

Re: SAMOMOR ...

Urška, hvala za dobrodošlico in odziv.

"mi smo tisti, ki izberemo ali bomo dovolili, da nas travma preganja celo življenje ali se z njo soočimo, ozavestimo in jo spustimo iz sebe."

To mi je bilo že nekajkrat povedano. Ozavestiti seveda gre, spustiti iz sebe; to pa pa mi dela težave. Kako spustiti iz sebe? Kot goloba na prostost ali kaj? (malo šale wink ) Kaj naj počnem z ozaveščenim dejstvom oziroma travmo, ki se je zavedam, ki sem jo analiziral, s prijateljico podebatiral, akterju odpustil? Še vedno je tu, močna, enaka kot vedno; me uklešča in blokira, spravlja v brezumje in počenjanje norosti. Zelo je hudo in nevarno...


Žal nobenega od predlaganih centrov nisem začutil na prvo žogo. Bom se poskusil poglobiti. smile Svetovan mi je bil vpogled v biopolje...

Lep pozdrav, Matjaž

10 Nazadnje urejal Mabas (05.08.2011 04:00:12)

Re: SAMOMOR ...

Pozdravljena Urška in vsi ostali!

Imaš prav, tukaj sem zato, ker je v meni še kanček, ampak res kanček upanja po tuzemljskem življenju. Oklepam se vejice in še nekaj drugih vejic vidim ter prosim za pomoč. Ampak kadarkoli v življenju sem poskusil takole splezati so me okoliščine in najbrž tudi sam potisnile še globlje. Nazadnje pred dvema mesecema, ko sem poskušal ponovno nekaj narediti zase. V tem kontekstu, sem se zvečer odpravil na rekreacijo s kolesom in mimoidoči moški me je pretepel brez pravega racionalnega vzroka. Uspelo mi je nekako pobegniti in se skriti v grmovje, kjer sem ostal kakšno uro, saj je on hodil mimo, me iskal in mi grozil. Pa je le obupal in odšel. Takrat me je to skupaj z ostalimi nevšečnostmi dokaj pobilo in ponovno sem padel v apatijo.

Danes zvečer pa se je zgodilo tole:

S kolesom sem se odpravil do Shambale, duhovnega centra, da na oglasni deski pogledam, če je kaj zanimivega in bilo je. Zadovoljen sem se odpravil skozi mesto, kjer naletim na skupino mlajših moških, ki so pravkar nekoga pretepli in se odpeljali z avtom. Tisti pretepen, je močno razburjen vstal in brcal v druge avte, nato pa se je zagnal za mano. No, s kolesom sem mu z lahkoto pobegnil, on pa je srečal nič hudega slutečega fanta, ki se je tam znašel "slučajno" tako kot jaz in ga večkrat udaril. Malce pretresen sem pohitel proti domu in...dobro, ne mislim tukaj zdaj pisat prostega spisa...skratka na hodniku našega vhoda sem srečal dva mlajša moška, ki sta urinirala po zidu hodnika, nedaleč od vrat kjer stanujem. Seveda sem jima rekel dve krepki, onadva pa sta se z grožnjami pognala za mano in komaj sem pobegnil in zaklenil za sabo. Nekaj časa sta še stala tam in mi glasno grozila in odšla. Še vedno sem pretresen, pa ne samo zaradi omenjenih dogodkov, ki se mi konstantno dogajajo skozi vso življenje; pretepi, grožnje, prijave policiji, nemoč ali indoletnost policije in tudi sodstva. Pretresen sem, ker takšne stvari privabljam na svojo pot, ker jih pritegnem iz meni neznanega vzroka. Nikoli nisem bil pretepač, nikoli komu ne storim kaj žalega, še najmanj pa fizičnega. A meni se konstantno dogaja prav to. Še vztrajam in pišem (upam, da ne težim preveč) in se ne pustim pobiti nazaj na tla. A kaj bo prinesel jutrišnji dan? Včasih raje ostanem kar doma in cele dneve spim, tudi iz vzroka, ker tako ne morem naleteti na takšne in drugačne težave zunaj.

No, počutim se bolje, ko sem tole napisal, hvala in lahko noč. Matjaž

Re: SAMOMOR ...

Mabas je napisal/a:

Ozavestiti seveda gre, spustiti iz sebe; to pa pa mi dela težave. Kako spustiti iz sebe? Kot goloba na prostost ali kaj? (malo šale wink Lep pozdrav, Matjaž

Ena od mojih čudovitih učiteljic v življenju je enkrat dejala, da stvari, ko jih enkrat razrešimo, pustimo na miru, ne gremo več brskati nazaj po njih. To je podobno, kot bi najprej smeti vrgli v smetnjak, nato pa se vrnili in začeli po njih kopati. Mogoče to počneš. Rešiš stvari, nato pa se vrneš nazaj in koplješ po njih - na ta način jih dejansko nikoli docela ne spustiš od sebe.

urska.pesemduse@gmail.com
urskakorun.com

Re: SAMOMOR ...

Mabas je napisal/a:

Pretresen sem, ker takšne stvari privabljam na svojo pot, ker jih pritegnem iz meni neznanega vzroka. Nikoli nisem bil pretepač, nikoli komu ne storim kaj žalega, še najmanj pa fizičnega. A meni se konstantno dogaja prav to. Še vztrajam in pišem (upam, da ne težim preveč) in se ne pustim pobiti nazaj na tla. A kaj bo prinesel jutrišnji dan? Včasih raje ostanem kar doma in cele dneve spim, tudi iz vzroka, ker tako ne morem naleteti na takšne in drugačne težave zunaj.

Mogoče ti bo tuja naslednja zadeva, vendar kakor je rekel Ogorevc, sem tudi sama preverila in izkusila na svoji koži - namreč v večini agresij imata napadalec in žrtev podoben PODZAVESTEN vzorec/program. Podzavesten sem poudarila, zato, ker deluje podtalno in se ga ne zavedamo v vsakdanjem življenju. Žrtev se torej svojih podzavestnih agresivnih programov sploh ne zaveda, mogoče se jih, pa se ne želi z njimi ukvarjati.  To pomeni, da se okolica na nas ne odziva samodejno, temveč v skladu z našim notranjim izžarevanjem. A okolica preko nevidnih energijskih kanalov to zazna in se odzove skladno s tistim, kar prejema. Če se dogajajo konstantni napadi, se je dobro vprašati, kaj moram pri sebi spremeniti, da se bodo napadi, agresija iz okolice končali.

Če si se odločil, da ne boš več žrtev svojega življenja, ampak ga boš vzel aktivno v roke, je mogoče res najbolje, da najdeš strokovno pomoč, oz. začneš aktivno delati na zavedanju, da nisi žrtev, ampak odgovoren zase in ravno tako tudi za vse, kar se ti v življenju dogaja. S svojimi mislimi, čustvi in programi ustvarjaš vsak dan znova novo realnost in prihodnost.

urska.pesemduse@gmail.com
urskakorun.com

13 Nazadnje urejal Mabas (05.08.2011 12:17:10)

Re: SAMOMOR ...

"Žal nobenega od predlaganih centrov nisem začutil na prvo žogo. Bom se poskusil poglobiti. smile Svetovan mi je bil vpogled v biopolje..."

Ojej, tukaj je prišlo do majhne pomote. Urška, sem mislil da si mi ti predlagala tale dva centra: Urškin atelje, Esence Wild Earth®, ki sta pa spodaj v vsakem tvojem postu. Zato pa ju nisem začutil kot možnosti. Sory about that.

A morda veš, kje bi si lahko uredil vpogled v biopolje?

Najlepša hvala smile , Matjaž

Re: SAMOMOR ...

Mabas je napisal/a:

A morda veš, kje bi si lahko uredil vpogled v biopolje?


Svetovanje oziroma terapije na podlagi karmične diagnostike (ki deluje na podlagi pogleda v biopolje) izvaja Zoran: http://www.pesem-duse.com/svetovanje-in … ke,12.html. Če začutiš, ga kontaktiraj.

urska.pesemduse@gmail.com
urskakorun.com

Re: SAMOMOR ...

Jaz imam zdaj mir. Zahvala gre Marjanu Pogovrevcu ( odpeljal ga je iz tega sveta ) ...
Smilijo se mi tisti, katerim se samomor ponesreči. Imamo enega fanta, pet let po poskusu samomora ga še vedno umetno ohranjamo pri življenju.

Re: SAMOMOR ...

Ne vem kaj naj naredim. Dekle, staro 17 let mi že dva dni govori, da bo storila samomor. Nisem več pametna kako ji naj pomagam? Vse mi zaupa.
Kaj naj naredim?
Bolj kot jo prepričujem, da naj na to ne misli, slabše je.
Ne bi rada še enkrat doživela to kar sem s pastorkom. Tudi on je govoril, da bo storil samomor, pa mu nihče ni verjel. In ga je.
To dekle poznam leto dni. Doživela je nekaj grdega, pravi, da s tem ne more živeti.

Re: SAMOMOR ...

Pa še medicinka je - bo, če in ko maturira. Upam, da pride k pameti, ampak jaz res ne morem več dopovedovati eno in isto!

18

Re: SAMOMOR ...

Pa si prepričana, da bi morala ti kaj storiti?
Morda pa v duši ne želi takšne pomoči - odvračanje od samomora? smile

19

Re: SAMOMOR ...

Boyana je napisal/a:

Ne vem kaj naj naredim. Dekle, staro 17 let mi že dva dni govori, da bo storila samomor. Nisem več pametna kako ji naj pomagam? Vse mi zaupa.
Kaj naj naredim?
Bolj kot jo prepričujem, da naj na to ne misli, slabše je.
Ne bi rada še enkrat doživela to kar sem s pastorkom. Tudi on je govoril, da bo storil samomor, pa mu nihče ni verjel. In ga je.
To dekle poznam leto dni. Doživela je nekaj grdega, pravi, da s tem ne more živeti.

Boyana,

Priporočam ti sledeče:
Osebi je potrebno nuditi čustveno oporo in vedenje, da si tam, da se lahko kadarkoli obrne na tebe. V času ko išče pomoč bodi polek nje ali ti pokliči pomoč in pojdi zraven. Osebe ne puščati same.

Potrebno je da obvestiš starše ali pa osebo pospremiš do dežurne ambulante, oziroma psihiatrije. Če pa ni drugega pa pokličeš 112.
Človeka v stiski nikoli ne puščaj samega, vse dokler ni zagotovljene ustrezne pomoči in varnosti.

Velikokrat je vzrok za samomor, veliko neravnovesje hormonov, še posebej je malo serotonina.

To grdo kar je doživela je potrebno, da bo razrešila, priporočaj ji nekoga v vaši bližini, ki se ukvarja s takšno pomočjo in pojdi z njo ti ali pa nekdo drug, ker sama najverjetneje ne bo šla.

Takšne ljudi obvezno potrebujejo spremstvo in ni nikakršno vsiljevanje če nudimo pomoč, ker se v njih zaradi travm in neravnovesja hormonov zamegli realni pogled. Oseba se enostavno počuti nemočno v vakuumu za narediti karkoli in na svet gleda kot na grožnjo.

pesem.duse@gmail.com, 070-788-788

Re: SAMOMOR ...

Obvestila bom njeno mamo. Čeprav me opozarja, da NE, NE, NE.
Poleg tega je med nama daljava, glej, da je to pri nas, bi jo jaz osebno spravila na psihiatrijo.
V njeni družini je nekaj hudo narobe. Že to, da ne govori z očetom dva meseca, veliko pove o njihovih odnosih. Njena mami pa je tudi zdravstveni delavec, pa ji ne zaupa.
Hvala za odgovor.

Re: SAMOMOR ...

REI je napisal/a:

Pa si prepričana, da bi morala ti kaj storiti?
Morda pa v duši ne želi takšne pomoči - odvračanje od samomora? smile

Vsako grožnjo kar se samomora tiče je potrebno jemati resno. Ne vem kaj želi, ne želi, dejstvo je, da se je obrnila name.

22

Re: SAMOMOR ...

Boyana, srčno upam, da se bo vse dobro izteklo. Čudovita si, da se trudiš za to punco in se zavedaš svojega in njenega težkega položaja! Držim pesti  :srcek:  :rose:

Re: SAMOMOR ...

Rada pomagam, če se le da. Pa tudi tak poklic imam, zame je ČLOVEK ČLOVEK. Ne glede na starost, vero, raso, socialni položaj ...
Pri našem fantu sem odpovedala. Pogrnila na celi črti. Nam nikoli niti z besedo ni omenil, da si bo kaj storil. Smejal se je, najraje se je igral z našo najmlajšo ... Je pa zato na veliko razlagal o tem kaj bo storil, svojim prijateljem. Težko je to opisati, a se počutim krivo. Ker nisem videla znakov? Kako pa bi jih? Bila na razpolago vsem, njemu ne?
Ni lahko s tem živeti. Zato vsako tako grožnjo še toliko bolj resno vzamem. Pravijo, da sem se spremenila. Da nisem več kar sem bila. Včasih me premaga žalost, postanem pikra ...
In v primeru tega dekleta ne bom odnehala. Never. Pa kakorkoli že bo.

Re: SAMOMOR ...

Trenutno je edina rešitev, povezava z njeno mamo. Sem jo našla. Čakati, da se začne šola in da obvestim njene profesorje je neumnost.

Re: SAMOMOR ...

Vse sem povedala njeni mamici. Hvala Bogu sem naredila prav. Sva si pa enotni.