Za zdravje: Soja / Vegetarijanstvo

Pozdravjena
Hvala za lepo in razumljivo razlago o  soji.  Sigurno so na forumu talenti, ki to zadevo obvladajo v nulo, s tem mislim, da imajo raziskan trg kje in kakšno sojo je dobro kupiti (katerih proizvajalcev) in bi prosila, če lahko s tem seznanite tudi nas, ki šele prehajamo na to vrsto prehranjevanja.
Hvala in lep dan

Urška najlepša hvaaaalaaa.
Sem novinka na tem področju in zadeve še nimam raziskane zato mi vsaka informacija prav pride. Novinka pri vegetarijancih (omejenih) sem postala, ker sem se odločila prehranjevati po moji krvni skupini, ki pa je A - agronom, poljedelec in iz tega izhaja tudi rastlinojed. Pa tudi pri rastlinah moram biti previdna, ker ni vse OK.
Ne vem, če je na foruma kakšna debata na to temo? In me zanima, če ima kdo izkušnje s tovrstnim prehranjevanjem - po njegovi krvni skupini. Jaz sem se odločila zaradi želodčnih težav, ki jih nikakor nisem uspela odpraviti. Vedno so se vrnile v še hujši obliki (kronični gastritis). V knjižnici sem si izposodila knjigo 4 načini zdravega življenja za 4 krvne skupine, avtorja Peter J.Dadamo, kjer je vse lepo razloženo.
Vam sporočim glede sprememb.
Lep vikend vsem skupaj :rose:

Pozdravljena
Sem ti že sama mislila predlagati, da bi odprla novo temo pa si me prehitela. Bilo bi bolj pregledno.
Urška hvala za tvojo pomoč. Tudi jaz sem imela helicobakter, katerega sem odpravila z zdravili in ko sem lani opravila gastro ni bil več prisoten. Težave z želodcem pa so se nadaljevale.
Moram povedati, da sem sedaj že 4-ti dan vegetarijanka in želodca sploh ne čutim, kot da sem brez njega. Nobene napihnjenosti, glasnega pretakanja v njem in pehanja. Tako, da mislim nadaljevati s tem načinom prehrane dokaj resno vsaj 2 do 3 mesece. Potem bo meso na jedilniku samo občasno za želje, ker do sedaj ga sploh ne pogrešam. Imam pa problem kaj jesti. Ker še vedno raziskujem in ugotavljam ta pravo sojo, ribe tudi ne sem vseh vrst, ampak počasi se bo tudi to uredilo, saj moram čisto na novo ustvarjati jedilnik (je kar malce zagamano), ampak bo šlo.

Me zanima, a si ti vegetarijanka že dolgo oziroma kdaj si se odločila da boš to postala. Jaz do sedaj o tem sploh nisem razmišljala ampak očitno bom to postala.
Lep dan

Res je, tudi meni se je znalo to zgoditi. Soje se lahko hitro naveličaš, vsaj jaz se jo. Potem pa začneš brskati za drugimi beljakovinsko bogatimi hranili. Beljakovine rastlinskega izvora dobiš tudi z vsemi sortami stročnic, bogati z beljakovinami so na primer tudi kvinoja, kamut in amarant. So zelo enostavni za pripravo in jih lahko uporabljaš praktično za karkoli (kot samostojna jed ("rižota"), priloga, jušna zakuha, v solatah, nadev itd.).

Dobri beljakovinski izvor so tudi kakovostni (bio) mlečni izdelki - skuta, sirotka, kefir, kislo mleko ... pri skuti, kislem mleku in sirotki je najboljša možnost, da se kupi domače kravje mleko (iz bio kmetije) in iz njega sami napravimo vse te izdelke. Jaz kupujem domače mleko kar pri sosedih, je pa enako dobra varianta tudi mleko iz mlekomata. Od dveh litrov mleka dobiš nekaj domače skute in zraven še sirotko.  :prst:

Izredno bogat z beljakovinami je tudi cvetni prah, ki ga kupiš v zeliščni lekarni ali v trgovini z naravno prehrano. Za čebele je to edini izvor beljakovin. Lahko ga ješ kar samega, jaz si ga na primer rada zamešam v šejke in smoothije.

Veliko možnosti ponuja vegetarijanska prehrana, je zelo bogat in izredno okusen svet.  :rose: 

A veš, da se ne uvrščam med stroge vegetarijance. Oziroma sploh ne čutim več potrebe, da bi se rangirala v neko skupino na podlagi moje prehrane. Sicer mi je rastlinska hrana z energijskega vidika zelo blizu in jo večinoma časa konzumiram, a si dopuščam odprtost za vso hrano in splošno gledano jem vse, kar mi zapaše, tudi meso. Sicer zelo redko, a ga vseeno jem, ko začutim, da ga potrebujem. Od mesa jem ribe ali lignje, drugih živali spontano ne morem več jesti. Tu ne gre za moralo ali čustva, ampak fizično ne prenesem več okusa v ustih, niti energijsko ne prenesem, da bi prebavljala kako drugo žival. Zakaj bi se torej trudila jest nekaj, kar mi ni več dobro in očitno ne potrebujem več.

Ker pa moje telo ne more zdravo funkcionirati od tistih redkih obrokov mesa nekajkrat na leto, spontano iščem beljakovine med hrano, ki mi je bližje, rastlinsko hrano.

Rada bi ti želela to sporočiti in tudi vsem ostalim, ki berete; ni važno, kaj jeste, glavno je, da si dopustite odprtost do vseh vrst hrane in da se po jedi v redu počutite in da poslušate svoje telo.

Jaz imam na primer obdobja, ko sploh ne jem mleka ali mlečnih izdelkov. Kak dan mi paše samo sladko, včasih bi zdržala samo na sadnih sokovih. Dobro si je dopustiti širino v prehranjevanju, ker telo s svojo notranjo modrostjo lahko samo najde tisto hrano, ki jo potrebuje.  :rose:

V trgovini se dobi specialno sojino mleko za kuhanje. Jaz kuham tudi navadno sojino mleko, vendar se pri tem zna napraviti, kot da se sesiri. Okus imata pa oba enak (vsaj meni se zdi).

Tole pa zveni zanimiv recept, če želiš, ga lahko objaviš v Temo recepti. .  :rose:  :rose: 

Maš prav Andreja, meni je tudi za sladice skor mal boljše kakšno drugo mleko, še posebej riževo ali mandljevo, ki sta bolj sladkasta. Je pa tudi res da je na primer Alprovo sojino mleko prav okusno; tega, da je bilo včasih sojino mleko ogabno, se prav dobro spomnim. 

Glede različnih vrst mleka ti lahko napišem res čisto subjektivno mnenje.

Jaz najbolj pogosto uporabljam sojino in ovseno mleko. Ta dva uporabljam kot nadomestek za mleko pri vseh receptih, kjer je potrebno dodati mleko.

Ječmenovo, kamutovo mleko imata zame podoben okus kot ovseno mleko. Kupim ju samo zaradi hranilne vrednosti (da ne konzumiramo doma venomer eno vrsto mleka).

Riževo in mandljevo mleko znata biti zelo sladka, zato ju občasno kupim za kako sladico ali kot samostojno sladico. Včasih dodam manjšo merico k ovsenemu ali sojinemu mleku, da dobi bolj sladek okus.

Za sladice uporabljam tudi sojino mleko z okusom čokolade ali vanilije in tudi lešnikovo mleko. K sladici doda svojsten okus.  :rose:

Saj točno take nasvete sem mislila. Hvala

O soji je pa toliko enih nasprotujočih informacij, da ni prav nič čudno če je človek zmeden. Menda naj bi bilo to ali je škodljiva ali ne, odvisno od tega na kakšen način je pridelana. Ve kdo kaj več povedat o tej temi??

Živjo Špelca,

predlagam, da si prebereš moj članek, ki govori ravno o tej temi: Odnos z živalskim svetom in energijske posledice uživanja mesa.

http://www.pesem-duse.com/forum/viewtopic.php?id=443

Če bo po tem ostalo še kaj nejasnega, pa z veseljem še odgovorim.  :rose: 

Jaz sem včasih pojedla dosti tofuja, enostavno, ker mi je bil všeč način, kako ga naredim (fuuul dobro  ) In mleko mi je bilo dobro, ker ni sladko.

Ampak potem sem opazila par stvari: da mi mleko ne dene dobro, da se ne počutim ok ... iz vidika ajurvede se vse sojine stvari precej intenzivno odsvetujejo. Zakaj?
Soja ima v sebi naravne ženske hormone, ki ti porušijo/zmedejo tvoje naravno ravnovesje in po dolgotrajni uporabi (včasih pa niti ne tako dolgotrajni) imaš lahko probleme, ki bazirajo na hormonskih problemih, nihče pa ne ve od kod in kje.
Skratka- tako o soji ajurveda. Jaz kar kupim to teorijo. Problem je, ker je intenzivnost in količina tega takorekoč nesledljiva in tudi, če bi nekomu recimo odgovarjalo imeti več ženskih hormonov, je izjemno težko oz. nemogoče predvidet, koliko tega je kje in kako deluje nate dolgoročno. Poleg tega je dodatno težko sledljiva njena genetika, ker je bila ena prvih kultur, ki so jo začeli na veliko gensko modificirat in ni vedno jasno, če je ok ali ne.

V nasprotju s to sojo (rumeno, za mleko in tofu) pa je zelena soja (mung fižol) izjemno kvalitetna hrana, ima 5x več beljakovin kot govedina v isti količini, ne gojijo jo genetsko pridelano in še čisti telo. Priporočam  :prst:  :prst:  :prst: