Postavitev družine

Super, Nina, se že veselim Srečno!

ar3ka živijo

iz svoje izkušnje ti lahko povem, da je postavitev družine drugačna zadeva kot delavnica pri Zoranu in Urški. Sama sem delala postavitev kot tudi imela vlogo družinskega člana, ko so postavitev delali drugi- meni nepoznani ljudje. Če ne doživiš ne moreš verjet kako "padeš" v čustva in občutke osebe, ki jo "igraš". Povežeš se z dušo družine za katero se postavitev dela in na (meni) nerazumljiv način prevzameš občutke ene od oseb iz tiste družine katero predstavljaš.

Zadeva je dobra, očiščevalna, marsikaj "vidiš" in spoznaš. Predvsem pa vzemi s seboj (ko boš šla) kakšen paket robčkov-))

pa vse dobro

Moja izkušnja iz postavitve družine je zelo močna in pozitivna. Na kratko gre za to, da se pokliče matrico ali družinsko polje in intuitivno zazna, kje so blokade, energijski vozli in travmatične, nepredelene izkušnje. Na taka mesta se postavlja osebe, ki zavzamejo vlogo družinskega člana ali preprosto ujeto energijo in jo izrazijo z jokom, kričanjem, fizičnimi premiki oziroma preko nebesednega izražanja čustvenih povezav z drugimi družinskimi člani (preko pogleda ali neverbalne komunikacije, kot je dvignjena pest, ponujena dlan ipd.).

Udeležila sem se male postavitve, v kateri so sodelovale le 4 osebe (mama, oče, brat in jaz -> tudi tebe namreč nekdo predstavlja), in velike postavitve, v kateri je sodelovalo 17 oseb. Že mala postavitev je bila zame zelo čustvena, saj sem se spomnila številnih dogodkov iz otroštva, mojih občutij iz časa, ko sem bila še majhna punčka in kakšna je bila dinamika družinskih odnosov. Videla sem, kako se je počutila moja mami, s kakšnimi strahovi se je soočala, kakšna je bila vloga očeta in kako na vse to reagira moj brat. Videla sem sebe, kakšno vlogo zavzemam, kako reagiram na družinske člane, vse to pa je spremljalo zavedanje o tem, koliko ljubezni je v resnici v družini, ampak sem usmerjala pozornost raje na težave kot na to.

Naravnost noro je, kako se v osebe, ki predstavljajo družinske člane, naseli energija članov. Dejansko sem vohala vonj moje mami, oseba, ki je predstavljala brata, je dobila njegov pogled, ustnice, izraz na obrazu, oseba, ki je predstavljala očeta, je dobila njegovo držo. Skratka, v predstavljavce se dejansko naseli energija družinskih članov. Male postavitve smo zaradi zaupanja izvajali tako, da osebam, ki smo jih postavljali za družinske člane, nismo povedali, koga predstavljajo. Tako je bilo še manj možnosti, da bi prišlo do umskih blokad oziroma razmišljanja.

Že malo postavitev so spremljale solze spoznanja in sproščanja zamer, jeze in ostalih škodljviih čustev, neprimerljivo močnejša pa je bila velika postavitev. Z Boštjanom sva pred postavitvijo pogledala družinsko drevo (narejenega sem imela do dedkov in babic) in se pogovorila o možnih travmatičnih dogodkih, kot so nenadne smrti, splavi, vojne, umori ipd. Najprej so predstavniki predstavljali mojo primarno družino, potem pa je Boštjan intuitivno dodajal osebe. Že po nekaj minutah so me oblile solze in začutila sem, da se moram vmešati v dogajanje (oseba, ki postavlja družino, lahko le opazuje ali pa se aktivno udeleži dogajanja). Imela sem priložnost sprostiti številna čustva, se posloviti od tistih, ki jih ni več, predvsem pa se soočiti z nekaterimi dogodki in pripomoči k spravi. Najbolj me je navdušil občutek, da mi je dovoljeno biti tudi otrok in dopustiti, da me imajo predniki radi in lahko brez skrbi sprejemam njihovo ljubezen.
Moja postavitev je bila zelo čustveno intenzivna, vendar tudi polna ljubezni in sprave. Kot bi bili številni družinski člani pripravljeni na to in so čakali na ponujeno priložnost. Neprecenljvo je bilo videti, kakšen je odnos dedka, ki ga nisem poznala, do družinskih članov, in kakšni so vzroki za alkoholizem v družini. Kakšna so globlja čustva nekaterih družinskih članov kljub nevidezni ujetosti v zamere in jezo, zakaj se nekdo tako obnaša, kakšni so njegovi vzroki za to ...

Priznam, da se mi cela slika dogajanja še počasi sestavlja, ponoči, v sanjah, pa se proces odvija naprej. Ob koncu delavnice smo se odprli za to, da se v nas postavitev nadaljuje, tako kot je v najvišje dobro. Moj pogled nase in na družino se je spremenil, izboljšal. Že pred samo postavitvijo, ko sem se odločila, da grem, so prišle na dan številne družinske skrivnosti, za katere do takrat nisem vedela in jih nihče ni omenjal.

Sicer pa je zelo zanimivo tudi, ko predstavljaš družinske člane drugih. V trenutku, ko se postaviš na mesto, se pojavijo občutki in ves čas si voden, kako jih izraziti. Preprosto moraš nekaj narediti, pa naj to pomeni, da se nekoga dotakneš, se premakneš, zatuliš, jokaš, ali se skriješ. Posebej hvaležna sem, da sem imela priložnost odigrati vlogo morilca, in se sprehoditi skozi različne plasti občutkov - od agresije, do žrtve, bolečine, umiranja, popolnega razkola, žalosti in še bi lahko naštevala. Mogoče se sliši strašljivo, ampak zavedati se moraš, da vedno dobiš vlogo z razlogom (na nek način ti je pisana na kožo), poleg tega pa ni isto, kot če so občutki zares tvoji, podpora je velika in če katerih občutkov ne moreš izraziti, pridejo pomagači in Boštjan in podprejo dogajanje. Odkrito lahko povem, da niti za trenutek nisem podvomila v nič, kar se je dogajalo in sem se počutila čisto varno in polno zaupanja. Skozi igranje teh vlog oziroma predstavljanje drugih družinskih članov, se mi je sprostila blokada izražanja čustev. Čisto brez slabe vesti povem, kako se počutim, pa ne glede na to, ali je to jeza, krivda ali ljubezen.

Na postavitev družine sem si želela že od poletja in izgleda, da je bil zame sedaj pravi čas. Poti, da pridemo do nekih spoznanj, je neskončno mnogo, če si sposodim izraz iz matematike Meni je v tem trenutku postavitev dala veliko, sem pa prepričana, da lahko isto dosežeš skozi proces, ki ga je zgoraj opisal Zoran, ali na kakšen drug način. Lepo pa je, ko smo sposobni na neko situacijo pogledati drugače, se vživeti v druge, odpustiti in začutiti ljubezen.