domače živali (Stran 1 od 2)

Pozdravljena lučka

Živali imajo enako kot ljudje svojo življensko pot, tako kot pravi ar3ka.
S tem, da velikokrat živali prevzamejo bolezni ali lastnosti od lastnikov.

Živali komunicirajo mali drugače kot ljudje, ker se oslanjajo na svoje občutke, mi ljudje se pa večinoma oslanjamo na misli in zato večinoma ne razumemo živali in obratno.

Tvoje vprašanje mi je dalo misliti zakaj je temu tako. Ko sem imel bernardinca (ga kakšnih pet let več ni) je imel epilepsijo in sem mu vedno delal reiki, a trajne ozdravitve ni bilo, je pa imel zelo malo napadov 2 do 3 letno. Začelo se je pa z novim letom ko so petarde pokale in ga je bilo ful strah. Ti napadi so se ponovili le za novo leto ali včasih ko je grmelo, da je pokalo. Takrat še nisem vedel na kak način pozdraviti vzrok pri živali.

Pred leto dni je malega muceka po imenu Tačko(ko je bil dva meseca star) povozil avto in mu zamaknil kompletno hrbtenico samo glava in prvi nogi sta bili ok. Ker se je to zgodilo pred mojimi očmi , sem mu takoj energijsko namestil hrbtenico in jo postavil na svoje mesto, tako kot bi morala biti. Z Urško sva mu dnevno održevala stik božansko in zemeljsko, nakar  se je za teden dni začel premikati. Za mesec dni je hodil in malo šepal na eno nogo, da bi za dva meseca bil popolnoma ozdravljen. Ta maček me je naučil lekcije, da je vse možno narediti – zakaj ker žival ne dvomi, tako tudi on ni podvomil, le pustil je da se mu fizično telo zaceli.

Malo sem danes razmišljal in sem šel vprašat Tačkota (muceka spominjanega zgoraj) kaj se je pri njemu naredilo da je lahko ozdravel. In od njega sem dobil informacijo, da sem mu polek občutkov poslal še sliko kako izgleda zdrava hrbtenica.

To je pa tudi pomembno, ko delaš take stvari, da ne dvomiš v to kar  narediš, ampak pustiš bogu, da naredi kot je v najvišje dobro.

Sem Tačkotu zahvalen ker me uči stvari, v tem primeru je maček moj učitelj. :prst:

Ljudi, če se hočejo trajno pozdraviti rabijo razumeti, občutiti, verjeti in vedeti kako to izgleda, dokler živali le občutiti in videti.

Se pridružujem Lućki.Sem pa Zoranov odgovor-komentar prezrl do danes,čeprav sem se ravno v tem času "ukvarjal"s sestrinim kužkom.Zanimivo.

Pa veš.. Nekaj bo na tem ja.. Ne smejim se veliko v življenju.. Svoj najbolj iskren nasmešek pa pri sebi zalotim samo še v družbi mačke, ko pride z najbolj iskreno faco, človeka potolažit.. Včasih se mi zdi, da nas živali razumejo velik bolj kot se mi ljudje sami med sabo..

Naša muca je izginila.   Odšla od doma in se ni več vrnila. Pred skoraj dvema tednoma. Je sicer znana potepuhinja (vendar veterinarsko v celoti poštimana), ampak se je vsak dan po večkrat vrnila jesti, malo igrati in zvečer spati. Torej ve, kje je doma in da ima tu vse, kar rabi.
Zelo me skrbi. Na fizičnem (iskanje) in energijskem nivoju sem naredila že precej - vse, kar sem se spomnila in kar znam. Tudi pri sebi sem pogledala (poskusila najti), kaj bi lahko bili vzroki, kaj me ta situacija uči.
Nje vseeno ni nazaj.
Ima kdo, prosim, kak dodaten nasvet? Kako naj ji pomagam? Zakaj se (mi) to dogaja?
Sicer pa se še nisva pretirano navezali med sabo. To nama je karakterno očitno skupno - rabiva čas. Kljub temu jo imam rada.
Zelo me skrbi zanjo. Ker je mlada in neumna in hiperaktivna. In si ne zasluži, da bi življenje grdo delalo z njo.
Prejšnjo muco smo imeli skoraj osemnajst let in več kot tri leta je potem trajalo, da smo preboleli in se opogumili zaživeti z novo. Zdaj so pa v nekaj mesecih sami problemi. Enkrat je že izginila, ampak se je vrnila v manj kot treh dneh. Takrat je celotna vas izvedela, kdo in čigava je, in ogromno ljudi nam je pomagalo pri iskanju.
Želim, da se vrne in da ne izgublja svojega življenja takole z vandranjem naokrog in siljenjem v nesrečo. Mogoče sem že prepozna, če se ji je kaj zgodilo... Ok, saj vem, da nanjo ne morem kar tako vplivati. Vseeno pa verjamem, da je za to dogajanje zadaj mogoče nek vzrok, kakšna lekcija. To bi rada odpravila, pozdravila, v dobro sebe in živali.
Pa doma slišim, ko oče razlaga sosedom, da ta se pa nikoli več ne bo vrnila. Nekako se mi ne zdi pravično in me res zanima, s čim smo si to zaslužili. Drugače ima tudi dosti ljudi v okolici mačke ali manjšega izpuščenega psa - ki ne izginjajo (tako da upam, da pri njej ne gre za kakšne fizične poškodbe, kakšno mučenje, čeprav se zavedam, da bi v tem svetu lahko bila tudi ta možnost). 

vrnila se je!!!  :srcek:  :srcek:  :srcek:
saj ne morem verjet.... 

...hočem reči, seveda, ko me vozi avtobus...  

To je super, da narediš takrat ko začutiš (ko hodiš, se voziš), da dobro porabiš čas, ter ne daješ stvari v vrečo in čakaš na trenutek, ko boš imela dovolj časa, da se umiriš. Tako sproti rešuješ stvari.
Super

:prst:    :prst:

Andreja, si si odgovorila že z vprašanjem.

Predlagam, da vstopiš v meditacijo, v kateri se lahko energijsko povežeš z bitjem mačke ter ji sporočiš, kar ji želiš sporočiti. Poveži se z njo skozi srce, ker se ne čuti posebne povezanosti mačke s tabo. Lahko da se potepa okrog, ker ne čuti povezanosti z domom. Prav tako pa lahko sosedom pošlješ podporo - včasih je bilo v uporabi, da smo zmolili za koga. Če ne znaš drugače, lahko napraviš molitev, da vsi, skupaj s tabo, dobite toliko brezpgojne ljubezni, da se situacija reši v skladu za najvišje dobro vseh vpletenih.

Še preden pa to storiš, predlagam, da sprostiš pri sebi zamero in obsojanje do sosedov - se jasno čuti skozi pisanje, kar še zaostruje odnose sosedov z mačko - tako bo lažje steklo tudi ostalo, kar boš delala. Mački lahko tudi napraviš energijsko privlačnejši dom - napolni prostor, kjer se običajno zadržuje, z vsemi tistimi energijami, ki so privlačne za mačke, lahko napraviš reiki podporo - ne vem, kaj obvladaš - lahko ji nastaviš privlačno in dišečo hrano. V skrajnem primeru se lahko odločiš tudi za kastracijo/sterilizacijo. Po teh posegih naj bi mačke postale miroljubnejše in se zadrževale v bližini doma. Vendar osebno nisem za te posege, razen če ne gre resnično drugače.

Pozdravljeni
Tudi pri nas imamo mačka, ki je tako notranji kot zunanji in star je cca 11 let. Glede na to, da je bil PRVI mačkon na vasi sem  vsakič. ko je prišel njihov čas, obiskovali veterinarja zaradi posledic borbe. Zato sem se  pred cca 3 leti odločila, da ga kastriram, ker so bile resnične poškodbe.  Kakšno leto po kastraciji ga je še vleklo, vendar mu ni bilo nič jasno kaj se dogaja in če bi bila še enkrat pred odločitvijo o kastraciji se sigurno ne bi odločila - naj umre pokončno kot prvi na vasi, čeprav bi nam bilo fulll hudo. Sedaj je pa še samo doma, malce na dvorišče, teraso in zopet v posteljo. Njegova gospodarica sem jaz in ko sem doma bi najraje bil vedno v naročju. Dostikrat mu delam reiki tudi če je vse vredu, ker vidim da mu odgovarja.
Si je pa tik pred novim letom prehladil oči in karkoli sem storila ni bilo učinka tako, da smo šli k veterinarju, kjer je dobil inekcijo antibiotika, vitamonov in nekaj proti bolečini, pa tudi na kilaži je dosti izgubil. Stanje se je malce popravilo in poslabšanje znova v sredo in zopet k veterinarju, kjer je dobil zopet inekcije in vzeli so mu kri in je pozitiven na mačji AIDS. Od kje ne vem. Skratka včeraj, ko sem prišla iz službe sem ga našla na WC-ju, ker se ni mogel pobrati, odpovedale so mu zadnje tačke. Zopet k veterinarju, tokrat je dobil kortizol in proti bolečinam. Danes zjutraj ima negibno samo zadnjo levo tačko, ki je tudi mrzla, desna pa je kar vredu. S hčero smo mu delale reiki in se je ful čutilo, vendar me pa skrbi leva zadnja tačka in bi prosila za nasvet kaj naj še storim, da se stanje izboljša.  Glede na to, da se strinjam s trditvijo, da tudi živali nas učijo oziroma prevzamejo krivdo za naše nepredelane vzroke in blokade sem se obrnila vase, kaj je potrebno poštimati pri meni, kaj mi naš Yoni želi sporočiti.
Prosim za vašo pomoč, nasvete, vpoglede kaj moram storiti, da se premaknem naprej in posledično tudi pomagam našemu mačkonu YONI-ju?    

Urška hvala. Smo ravno tako delale skozi reiki in sedaj je že skoraj vredu, samo malo še šepa z zadnjo levo tačko. :prst: Tako da bomo še nadaljevale.
Prosim pa za uvid, kaj naj bi jaz pri sebi spremenila oziroma ozavestila, ker čutim, da moram nekaj spremeniti pa nikakor ne ugotovim. :rose: