Cepljenje otrok

Zdravo Valčika,

Mene tudi zanima kako je s tem. In sem se sama par let nazaj sprasevala ravno to. Ali bi bila pot neke druzine kljub ali navkljub cepivu ista.

Razumem te kako se počutiš. In čutim tvojo zaskrbljenost. Toliko literature (strokovne in balasta), da sploh ne veš več kaj in kako. In pa seveda sama odgovornost odločitve. Tvoje. Ki lahko prinese ali pa odnese.

Tudi mi živimo v ne-slovenskem okolju, kjer je samo cepljenje za Polio obvezno, ostalo ni, a ti tega tko nihče ne pove.

Je pa samo vprasanje cepljenja v bistvu zamajalo moj odnos s parterjem.  V naši družini je tole vprašanje prineslo veliko debat in nestrinjanja. In ko sva se midva lepo in iskreno pogovorila in dosegla sporazum glede tega, se je tudi moja zaskrbljenost dejansko umirila. In je cepljenje minilo skoraj brez kakrsnihkoli zapletov.

Tko da mogoce, je tudi tole vprasanje pri vas pogojeno s kaksnim drugim "dogodkom/odnosom za zaveso" in se samo manifestira skozi vprašanje cepljenja. Ne vem. Nisem strokovnjak. Samo ideja za razmislit.

Želim ti odločitev, taksno s katero se bos(te) umirila(i) in dobila podporo, ki jo potrebujes.
Objem.

Nina

Valčika,tvoj odgovor uporabljam za širši pogled brez osebne note.

"Mogoče sem malo slabo napisala" se nam vsem dogaja,tudi meni,ker se z besedovanjem vedno izgubi prava vsebina sporočila v smislu "ali lahko opišeš duh vrtnice?" Besedujem lahko na to temo nos pa ostane "prazen".Brez izkušnje.

Kdo je tujec? Tujec sem sam sebi če nisem sposoben pri sebi prepoznati svojih strahov ki jih ubesedim v svojo okolico,v svoja besedila,...,in se zato občasno vračam k svojim zapisom,recimo na tem forumu in se preverjam.

Od vseh ki se "srečujemo" na tem forumu,ki je za moje pojme bogat z vsebinami,je pričakovati razumsko in notranje razumevanje da je vsaka bolezen ali nagnjenost k njej,pogojena z podrtim  čustvenim ravnotežjem.In to velja tako za "severnjake,južnjake kakor tudi za slovenceljne" pa tudi če se odselimo na luno ali na mars.
Mimogrede:ko je razsajala v Španiji,na začetku prejšnjega stoletja,španska gripa in je umrlo na milijone ljudi,je bilo med njimi nekaj družin ki so pomagale obolelim ljudem pa med njimi ni nihče zbolel za gripo.  Tu se skriva odgovor za vsako bolezen.

Ko je potrebno grem k zobarju,če se polomim grem na urgenco,doma pa se usedem v "kot" in poiščem odgovor zakaj se mi je zgodilo kar se mi je pač zgodilo.Brez opredeljevanja za ali proti medicini.
Tak je moj način.Smo si pa različni.In dokler so v naši okolici prisotni bolj ali manj močni odkloni-ekstremi smo lahko polno zaposleni sami s sabo.

Ko se pojavi avtizem je to lekcija za starše pa mogoče še za tiste sorodnike ki jim to sproži določen strah.Za sorodnike v smislu da malo pogledajo od kod ta strah in kaj jim pomeni.

lp