Niste prijavljeni. Prijavite se ali se registrirajte.
Pesem Duše » Sporočila uporabnika pikapolonica
Strani 1
Pozdravljeni,
imam eno vprašanje in problem in vas prosim za pomoč.
V preteklosti sem storila neka dejanja, s katerimi sem prizadela svoje najbližje. Sedaj imam problem s tem, kako ta dejanja dejansko pustiti v preteklosti in iti naprej. Strah me je, da bo me krivda glede teh dejanj spremljala celo življenje.
Hvala za pomoč!
Pozdravljen Zoran,
že lep čas premišljujem o tej temi, zato sem se odločila, da te prosim za nasvet.
Imava punčko, staro 2 leti in pol (jaz in moj mož, ne jaz in ti 
). Zlata deklica. Ni bila veliko bolna (v primerjavi z drugimi vrstniki), tu in tam kakšen prehlad. V zadnjem času (cca 6 mesecec) zboleva pogosteje... kakšna nalezljiva bolezen, pa škrlatinka, pa spet prehladi... Pravkar preboleva prehlad, ki se je tokrat razvil v bronhitis. Ni nekaj težkega, pa vendar se obračam na tebe, da mi pomagaš razumeti neke stvari in mi (ji) poskusiš pomagati.
Zanima me, koliko sva jaz in mož "odgovorna" za zdravje svoje hčerke, iz energijskega vidika. Kaj lahko storim jaz (in mož), da bo njej bolje? Tudi med nama zadnje čase nekaj "škripa" in predvidevam, da je vse skupaj povezano. Trudiva se oba, in to zelo, da bi svoje težave uredila, ker se zavedava vpliva na hčerko. Ko sva bila midva "uglašena", je bila tudi ona zdrava kot riba.
To bi bilo na kratko. Skratka, prosim za tvojo pomoč. Želiva (da ti pišem, ve tudi mož) vedeti, kaj lahko storiva, da bi bilo teh bolezni pri hčeri manj. Hvala za pomoč! :srcek:
Hvala, Zoran, definitivno si NAM pomagal.
S partnerjem sva dolgo debatirala o stvareh okrog naše družinice in sva nekako prišla do zaključka, da bi te kontaktirala za svetovanje, pomoč. Preko foruma nima smisla.
Naj te kontaktiram preko maila, gsm-a?
Torej, sem mamica 4 mesečni dojenčici, ki je eno precej zahtevno detece, občutljivo, se hitro prestraši, deluje nezaupljivo do ljudi razen mene in očka. Otroka sem si zelo želela, čeprav sem se v nosečnosti srečevala tudi s strahovi, da pa morda le nisem pripravljena. No, po uvajanju prve tedne po porodu, sem začutila, da je to tisto tapravo in svojo malčico neizmerno ljubim.
Že ves čas, odkar se je rodila, pa me spremlja občutek, da moram nekaj spremeniti pri sebi, da prenašam na njo neke stvari, za katere je čas, da jih "popucam". No, pri tem se pa ustavi. Vem, da je nekaj, nekaj kar moram spremeniti, ne vem pa kaj to je. Vem, da se bere neumno, ampak drugače ne znam tega ubesediti. Ta občutek se okrepi, ko ima malčica kakšne težave, še posebej, ko je nemirna in deluje nekako odsotno.
Zoran, ali kdorkoli, čeprav ta moj post nima ne glave ne repa, ne točno določenih vprašanj, prosim za kakšen vplogled. Kaj bi v bistvu rada je, da izvem, kaj lahko jaz (in moj partner) storiva (razen ljubezni, ki je dobi ogromno), da bo najini malčici na tem svetu bolj domače.
Pozdravček :srcek:
Strani 1
Pesem Duše » Sporočila uporabnika pikapolonica