101 Odgovoril breda

(24 odgovorov, vpisanih v Osebna rast in duhovnost)

Malina je napisal/a:

hihi tole z mravljami drži kot pribito  smile
jaz sem živela v bloku s faraonkami, in to v pritličju, pa sem se zmenila z njimi, da jaz to ne bi, da ne rabijo povsod lazit, da če so lačne naj grejo na en kruh in to je to. in jih dejansko ni bilo, samo 1, 2x letno mali obisk, ostali blok pa je norel.
no, edino v weleda kreme so mi hodile kdaj, ko sem pokrovček odprla so ble notri 2-3 mravljice, redno ... mora že bit dobra krema  wink

lol

Pojdi na forum: Osebna rast in duhovnost

102 Odgovoril breda

(24 odgovorov, vpisanih v Osebna rast in duhovnost)

Nadaljevanje debate iz teme: http://www.pesem-duse.com/forum/viewtop … 5485#p5485

Urška je napisal/a:

Živjo Špelca,

predlagam, da si prebereš moj članek, ki govori ravno o tej temi: Odnos z živalskim svetom in energijske posledice uživanja mesa.

http://www.pesem-duse.com/forum/viewtopic.php?id=443

Če bo po tem ostalo še kaj nejasnega, pa z veseljem še odgovorim.  :rose:  smile

Urška, hvala lepa :-) V članku odgovoriš točno na to, kar sem mislila...

Ja te naše živalce...Jaz sem odločno proti vsakemu mučenju in nehumanemu ravnanju z živalmi, filma o Lesiju že kot otrok nisme mogla gledati, z mojo kužiko sva bili veliki prijateljici...Čeprav komarja pa še vedno fentam. Sem to že zadnjič razmišljala...da kako je pa z živalmi, ki nam ljudem škodijo? Mislim ok, polže na vrtu lahko pustim, pa gliste pa to, ampak komarji pa res ne vem no...Žužke pajke in podobno vse ven spustim, ampak s komarji pa res nisem prijateljica pa še sin je alergičen na njihov pik. Al pa recimo klopi. a veš kaj mislim? al pa če mu prej kaj lepega zaželim oz. napravim tisti postopek ki si ga opisala,..

Sem pa očitno tudi sama že po občutku prišla do nečesa podobnega, ker sem začela kupovati druga jajca (sicer hlevsko rejo, bo treba mogoče res prav ta od kmetov) pa moj obrok pred uživanjem blagoslovim z eno mojo mantrico. sicer prvotno ni bila namenjen temu, ampak, ko bom uživala meso bom pa še posebej na to mislila. Ko sem prvič to naredial pred možem, me je tako čukasto pogledal, da mi gre še sedaj na smeh  big_smile  meso pa res kupim kar v šparu in to bo treba zrihtat. malo bo logistike pa bo že. pa veliko mesa mi tašča kuha, k tudi ne gleda kje kupi....da o vrtcu en govorim. Mogoče lahko malo pomagam na splošno s postopkom, ki si ga opisala samo sem še taka začetnica v tem, da ne vem če bo kaj učinkovalo. lahko pa poskusim!

Hvala še enkrat  smile

Pojdi na forum: Osebna rast in duhovnost

103 Odgovoril breda

(14 odgovorov, vpisanih v Osebna rast in duhovnost)

spelca13 je napisal/a:
Klara je napisal/a:
spelca13 je napisal/a:

ker sem tudi sama 1,5 leta nazaj izgubila očeta. Mislim, da sem s tem čisto sprijaznjena, tudi velike žalosti ni več...Sem pa malo zbegana glede tega ali ga slučajno zadržujem, niti ne vem kej točno (v astralu?)Ker se še vedno včasih pogovarjam z njim...če sem v stiski ga prosim, naj se mi javi in potem ga v roku nekaj dni sanjam...Moj starejši sin ga itak čuti, sta bila velika prijatelja, na začetku po smrti je kar vzel njegovo sliko in jo gledal, ter si nekaj kimal. No zadnje mesece tega skoraj ni več, jaz ga pa tudi ne spodbujam, če kaj pove pa to sprejmem.
Kako torej veš, kdaj nekoga zadržuješ tukaj?Ker to, da ne bi smela msiliti nanj je malo drastično, verjetno niti ni bilo tako mišljeno, morda le to, da se ne utapljaš v žalosti in živiš svoje življenje naprej???

Špelca, pogovori z umrlim s pomočjo slik ali vizualizacije je "držanje" te osebe v bližini. Spuščanje pa težka/lahko tudi boleča zadeva, predvsem zaradi emocij. Včasih ljudje držijo duše umrlih, zaradi same prisotnosi te energije in zaradi "feedbacka", ki jim ga še daje, pa vendar, duša, ki si res želi odditi, pa tega ne more , postane nesrečna in "žalostna"...vprašanje je zakaj bi torej mislila nanj? Drugo je obujanje spominov in se ne vezat na njih..pač samo obujanje, misliti nanj tudi ni problema, dokler ni v ozadju želja, morda posesivnost, da ga zadržiš ali pa privedeš nazaj...vse to zavira prehod umrlega...vendar se ta kljub temu zgodi-lahko šele po nekaj letih...ko sorodniki sprostijo tok...v drugem primeru, če  se to ne zgodi, se duša "ujame" v vakum...kar pa posledično vpliva na energijsko stanje prostora in ljudi...razumljivo?

lahko bi tako rekli, da se ne utapljaš v žalosti in živiš naprej, vendar je to možno teoretično, v praksi, pa moraš dejansko nekaj pri sebi narediti in spremeniti, predvsem pa razumeti, kaj in kako se dogaja po smrti in to podpreti z vso ljubeznijo in s pomočjo višjega zavedanja...ja, razumevanje :srcek:

Klara, hvala.

Klara, sem vzela na znanje kar si napisala in zadnje dni nisem nič komunicirala z atijem in nisem nič delala v tej smeri, ker res ne želim, da je žalosten oz. da zadržujem njegovo dušo tukaj proti njegovi volji. je pa tako,d a ga njegova partnerka še definitivno ni "spustila" ke rga ne želi, ker jo je njegova nenadna smrt tako pretresla pa še v težki življenjski situaciji se je sedaj znašla in ga (če ne jaz) pa verjetno ona zadržuje tukaj. No skratka včeraj pa se je zgodilo, da sem v enem dnevu na radiu slišala obe pesmi, ki sta bili dogovorjeni med nama kot znak, da se mi javlja, zvečer pa ko, sva se z možem usedla v njegov avto sem pa še zavohala meni tako domač vonj po atijevi delovni halji (delal je namreč s kemikalijami in je imela njegova delavnica in halja tak specifičen vonj). Pesmi nisme slišala po radiu že zeloooo dolgo tega vonja pa tudi še nikoli ni bilo. Mislim, saj načeloma je itak tako. če v te stvari verjameš je to to, če pa ne sta pa zgolj 2 komada na radiu in en vonj pač. ampak jaz v to verjamem in s pesmimi sva ful komunicirala tako da...Morda mi hoče povedat da je še vedno tukaj al kaj...ma ni mi jasno tole pa še obremenjevat me je začelo. Bom šla spet po dobri stari srednji poti. ne bom ga vizualizirala in podobno, samo odganjala pa tudi ne. Ati je bil en tak radoživ človek, tudi po smrti se nam je javljal na zelo zanimive, nagajive načine...pa ne le meni, ki v to verjamem tudi dvema drugima, ki v to sploh ne verjameta. Sej ve, da kar se mene tiče lahko gre kadar želi in bo že naredil tako, da bo zanj prav.

Pojdi na forum: Osebna rast in duhovnost

104 Odgovoril breda

(22 odgovorov, vpisanih v Zdravo življenje)

Rada bi ti želela to sporočiti in tudi vsem ostalim, ki berete; ni važno, kaj jeste, glavno je, da si dopustite odprtost do vseh vrst hrane in da se po jedi v redu počutite in da poslušate svoje telo.

Urška eno vprašanje, sem šla pod to temo ker ne znam odpreti nove pa saj se navezuje na to kar si zgoraj napisala.

Jaz tudi precej razmišljam o uživanju mesa. Jaz osebno bi bila komot brez njega po drugi strani pa z veseljem pojem kakšne čevapčiče, biftek, pršut,...več ga jem zato, ker ga kuham za moje 3 fante. Mož si kosila brez mesa skoraj ne predstavlja (pa ne tko drastično, če skuham brez je mesa je pač brez) samo sinovoma ga pa kar kuham. Ta mlajši je popolen mesojedec in bi jedel le meso, ta starejši pa popolen sadjarček in je lahko tudi brez mesa. Čeprav zadnje čase opažam, da ga tudi on je več. v vrtcu itak jesta kar jima dajo in je to pač meso. Pri otrocih se ne bom šla kakšne čirule čarule ker premalo vem o tem in sploh...bolj me zanima iz energetskega oz. moralnega vidika, ko naj bi bilo uživanje mesa in živalskih izdelkov moralno sporno. Ne gre mi skupaj z recimo šamani.

Ogorevec pravi, da meso uživamo samo ljudje, ki smo na nižjih frekvencah. V knjigi o svojem popotovanju in življenju med šamani pa opisuje, da oni jejo večinoma meso kar je logično glede  na njihove naravne danosti. Enako je z inuiti in drugimi ljudstvi, ki živijo an severu, pa naj bi bili arktika in antarktika najbolj energijsko čisti področji na zemlji. Pravi šamani naj bi bili sposobni neverjetnih zadev, prehajanja med svetovi (no saj ti bolje veš od mene  wink  ,..no to dvoje mi ne gre skupaj.

lp

Pojdi na forum: Zdravo življenje

105 Odgovoril breda

(6 odgovorov, vpisanih v Zdravo življenje)

Malina je napisal/a:
spelca13 je napisal/a:

Kaj je torej res? Rabimo dodatek fluora in joda, ker ju je premalo v naravnem okolju Slovneije ali ne? Se mi zdi tudi stroka ni edina...

jaz mislim, da je bilo premalo joda v nekaterih povojnih obdobjih, ko je bilo veliko bolezni povezanih s ščitnico itd ... in je bil to problem celostne slabe hrane, ne samo joda v soli, zato so pač dodajali jod v sol, da ljudje ne bi zbolevali za golšavostjo. (več tukaj http://nesoli.si/index.php?option=com_c … Itemid=1). Dejansko so ljudje včasih (praljudje, da tako rečem) jedli bistveno manj slano, ampak so pa dobivali veliko mineralov na druge načine ... v povojnih časih so ljudje bili shirani in neprilagojeni za ta manjko mineralov in so se pojavljale bolezni ....zdaj mislim, da ne rabimo dodajat joda, ker imamo vse drugo na voljo in hrana kot taka nudi dovolj, če solimo brez joda. Itak jod dobimo hočeš nočeš v vseh slanih stvareh, ki jih ne kuhamo sami doma ... in sem prepričana, da je tega dovolj, že če greš 1x tedensko ven na juho ali poješ nekaj sendvičev je povsod jodirana sol  smile Za fluor pa ne bi vedela ... baje ga je v sloveniji premalo, pa ga ne dodajajo vodi zaradi prevelikih stroškov, zobne paste za otroke pa so kot sem razumela namenoma za otroke, ker imajo bistveno nižjo vsebnost fluora kot za odrasle in niso nevarne oz. delajo tisto, kar menda morajo - ščitijo zobe... v velikih količinah, kjer se dodaja v vodo v mnogih državah po svetu pa so bili problemi z zastrupitvijo ... stvar odločitve posameznika torej.

Ja bi znalo bito tako, kot si napisala. Jaz ponavadi takrat, ko sem v dilemi in ne vem kako se odločiti uberem srednjo pot. Tako sedaj malo kombiniram soli, ta starejši itak noče druge paste kot weledino ker jo je navajen, ta mlajši pa hoče samo ta novo s fluorom. bom pa probala tudi ta starejšega navadit na to zobno pasto, mislim, da ne bo škodila. če pa ne pa ne, mi ju je zoprno silit pri takih razmeroma malenkostih. Sej weleda naj bi bila med najboljšimi in naravnimi proizvajalci, pa verjetno že vedo kaj dajo v zobno pasto. Upam  wink

Pojdi na forum: Zdravo življenje

106 Odgovoril breda

(6 odgovorov, vpisanih v Zdravo življenje)

Malina je napisal/a:

Jaz uporabljam tole sol. Je morska, nejodirana, brez dodatkov. Nemleta in nerafinirana. Dobi se jo tudi v večjih mercator centrih, ali pa po spletu. Verjetno morska sol ni več tako zdrava, kot je bila, ampak mene himalajska ne povleče ... imam rada bolj lokalne zadeve, če se le da. Pa okus mi je blazno všeč, včasih jo dam celo malo v vodo...in potem je kot mineralna voda, samo brez mehurčkov. Dodajat jo moraš po kuhanju, ko je hrana hladnejša, pa mlet z lesenim terilnikom. Logika gospoda, ki jo prideluje (je sicer iz Slovenj Gradca) je ta, da jodirana sol naredi okus soli bolj slan, kar pomeni, da hitro mislimo, da je dovolj slano, v principu pa istočasno ne dobimo dovolj mineralov in elektrolitov. Če sol ni dodatno jodirana, pa soliš kolikor res rabiš, ker ti okus sam pove. On trdi, v nasprotju z vso uradno medicino, da smo slovenci 'podsoljeni'   wink   http://www.zdravasol.si/salesalute/

o hvala za informacijo, nisem vedela za to sol. Sem pa sedaj pogledala, da sem kupila res nerafinirano ampak še vedno jodirano ročno pridelano morsko sol, iz slovenskih solin. Po pravici povedano jaz ne ločim med posameznimi vrstami soli...samo da je slaaaano wink

Pojdi na forum: Zdravo življenje

107 Odgovoril breda

(46 odgovorov, vpisanih v Zdravo življenje)

Malina je napisal/a:

Glede postenja, ker je že več ljudi omenilo, da se ne uspejo 'popolnoma' postit: ne vem, od kje ideja, da je (ekstremno) postenje avtomatično dobra stvar. Ljudje smo različni, tudi naši presnovni sistemi, skoraj vsak od nas je drugačen in res je, da je treba dati telesu možnost, da se spočije in tudi razstrupi, vsekakor pa popolni post NI primeren za vsakogar in NI se potrebno silit z njim več, kot je nujno potrebno za kakšno posebno situacijo. Za določene tipe konstitucij je celo nevaren. Zato prosim tako jejmo (kot se postimo) po pameti  :srcek:

Malina se strinjam!

Pojdi na forum: Zdravo življenje

108 Odgovoril breda

(6 odgovorov, vpisanih v Zdravo življenje)

No ravno sedaj imam tudi jaz nekaj dilem v zvezi z izbiro soli. Kuhano hrano načeloma sploh ne solim, ali pa le eno jed ker je dovolj za taala in moža. Moram pa rečt da meni sol ful paše (čeprav naj bi bila tudi to le navada) in jo pojem verjetno preveč. Zato iščem bolj zdrave variante (nasploh v prehrani).

Himalajska sol naj bi bila najbolj kakovostna in zdrava in brez joda in draga ko žafran...Prijateljica mi je predlagala, naj kupim pravo morsko sol iz solin, ki je nerafinirana, ne vem pa če je dodan jod. Sestra pa mi je rekla, da je v sloveniji v naravi premalo joda, zato ga potrebujemo dodatno v prehrani. enako je s fluorom. Včasih so otrokom dajali fluorove tabletke, ki pa so povzročale obarvanost zob. Nam je otroški zobar dejal naj se sami odločimo roll Jaz mojima fantoma umivam z Weledino, ki pa je brez fluora in je rekla dr. naj kupimo zobno pasto s fluorom.

Kaj je torej res? Rabimo dodatek fluora in joda, ker ju je premalo v naravnem okolju Slovneije ali ne? Se mi zdi tudi stroka ni edina...

Vogel je drugače zakon, sploh njegova Echinacea za dolge zime...

Pojdi na forum: Zdravo življenje

109 Odgovoril breda

(14 odgovorov, vpisanih v Osebna rast in duhovnost)

Klara je napisal/a:
spelca13 je napisal/a:

ker sem tudi sama 1,5 leta nazaj izgubila očeta. Mislim, da sem s tem čisto sprijaznjena, tudi velike žalosti ni več...Sem pa malo zbegana glede tega ali ga slučajno zadržujem, niti ne vem kej točno (v astralu?)Ker se še vedno včasih pogovarjam z njim...če sem v stiski ga prosim, naj se mi javi in potem ga v roku nekaj dni sanjam...Moj starejši sin ga itak čuti, sta bila velika prijatelja, na začetku po smrti je kar vzel njegovo sliko in jo gledal, ter si nekaj kimal. No zadnje mesece tega skoraj ni več, jaz ga pa tudi ne spodbujam, če kaj pove pa to sprejmem.
Kako torej veš, kdaj nekoga zadržuješ tukaj?Ker to, da ne bi smela msiliti nanj je malo drastično, verjetno niti ni bilo tako mišljeno, morda le to, da se ne utapljaš v žalosti in živiš svoje življenje naprej???

Špelca, pogovori z umrlim s pomočjo slik ali vizualizacije je "držanje" te osebe v bližini. Spuščanje pa težka/lahko tudi boleča zadeva, predvsem zaradi emocij. Včasih ljudje držijo duše umrlih, zaradi same prisotnosi te energije in zaradi "feedbacka", ki jim ga še daje, pa vendar, duša, ki si res želi odditi, pa tega ne more , postane nesrečna in "žalostna"...vprašanje je zakaj bi torej mislila nanj? Drugo je obujanje spominov in se ne vezat na njih..pač samo obujanje, misliti nanj tudi ni problema, dokler ni v ozadju želja, morda posesivnost, da ga zadržiš ali pa privedeš nazaj...vse to zavira prehod umrlega...vendar se ta kljub temu zgodi-lahko šele po nekaj letih...ko sorodniki sprostijo tok...v drugem primeru, če  se to ne zgodi, se duša "ujame" v vakum...kar pa posledično vpliva na energijsko stanje prostora in ljudi...razumljivo?

lahko bi tako rekli, da se ne utapljaš v žalosti in živiš naprej, vendar je to možno teoretično, v praksi, pa moraš dejansko nekaj pri sebi narediti in spremeniti, predvsem pa razumeti, kaj in kako se dogaja po smrti in to podpreti z vso ljubeznijo in s pomočjo višjega zavedanja...ja, razumevanje :srcek:

Klara, hvala.

Pojdi na forum: Osebna rast in duhovnost

110 Odgovoril breda

(67 odgovorov, vpisanih v Osebna rast in duhovnost)

Ko lahko s srcem zaželiš osebi naj ima to kar si želi, veš da si odpustila, pa seveda bolje se boš počutila.

Ojej Zoran, kot da bi mi misli bral  smile 

Iz mojih izkušenj lahko rečem, da je včasih tudi treba malo časa, sploh če te je oseba zelo prizadela. Jaz sem imela veliko tega, lahko sem odpustila čisto vsem tudi eni meni zelo bližnji osebi-sorodniku, ki mi je naredila veliko hudega. Danes se super razumeva. Je pa res, da je bil vmes en dogodek, ki me je zelo pretresel in ti potem postane vse drugo malo brezveze in se ne sekiraš več zaradi malenkosti. No hotela sem povedati to, da kljub terapiji eni osebi pa še nisem mogla odpustiti in se navezuje ravno na zgornji stavek, ki je še kako resničen. Mislim, da ji še ne želim odpustiti, (kar vem, da je meni v škodo ampak tako je), ker ni pokazala čisto nič obžalovanja. En oprosti bi naredil ogromno. Ampak vem, da je odpuščanje moja stvar in ni odvisna od nje, tako da bom videla. Morda bo treba še na eno terapijo :-) Včasih kakšne stvari same popustijo, s časom, včasih je treba pa veliko delati na tem. Pa prosim, to je čisto moje laično mnenje, ker sem še popolen začtenik v teh zadevah  big_smile

Pojdi na forum: Osebna rast in duhovnost

111 Odgovoril breda

(46 odgovorov, vpisanih v Zdravo življenje)

Hvala dadas. Pri meni je bilo počutje odlično ene 2 dni sem bila popolnoma flegma in skulirana. Potem pa naslednji dan za znoret. Pri meni je očitno tako pri vsakem čiščenju (jeter ali energijskem). najprej višave, potem "poden" potem se pa nekako stabilizira. Samo moram še, vem da ni še ok. Je pa bolje. Jaz sem tudi dala mrzlo vodo in limono in olivno olje in rdeče grenivke. Posta z zelenjavo in sadjem sem pa že navajena, čisti post pa ne zmorem.

lp

Pojdi na forum: Zdravo življenje

112 Odgovoril breda

(46 odgovorov, vpisanih v Zdravo življenje)

Hvala za dobrodošlico smile

Ja se mi je zdelo, da bo treba ponoviti, da to še ni bilo to.

Pojdi na forum: Zdravo življenje

113 Odgovoril breda

(46 odgovorov, vpisanih v Zdravo življenje)

pa še tukaj eno vprašanje, če se da, ker je tema neaktivna...

Prejšnji teden sem opravila prvo čiščenje jeter. Razen jutranje kave z malo mleka, sem se vsega točno držala. Stara sem čez 30 let in do sedaj nisem jedla ravno vzorno zato sem pričakovala, hm kako naj rečem; težave big_smile  Ampak je šlo vse skozi popolnoma brez problemov. NObene slabosti, utrujenosti, ampak tudi zelenih kristalčkov nisem videla tako da sedaj ne vem ali sem naredila kaj narobe, ali pa le nimam tako zapacanih jeter  smile Tudi utrujena nisem bila morda malo naslednji dan, je pa res, da sem uporabila 30g grenke soli saj naj bi bilo to zadosti za prvič. Ali je bilo to morda premalo?

Kakšne izkušnje imate vi?Ali so bili prav res zeleni kristalčki? Kako veš, kdaj je bilo čiščenje učinkovito? jaz ga nameravam ponoviti čez 14 dni, potem pa za eno leto ne bi več. Vseeno to ni ravno žurka big_smile

Lep dan!

Pojdi na forum: Zdravo življenje

114 Odgovoril breda

(14 odgovorov, vpisanih v Osebna rast in duhovnost)

Živjo,

sem nova na tem forumu, tako da oprostite, če bom kaj zamešala tukaj smile Zelo zanimive teme so, jaz pa imam ogromno vprašanj.

Ta tema me je pritegnila, ker sem tudi sama 1,5 leta nazaj izgubila očeta. Mislim, da sem s tem čisto sprijaznjena, tudi velike žalosti ni več...Sem pa malo zbegana glede tega ali ga slučajno zadržujem, niti ne vem kej točno (v astralu?)Ker se še vedno včasih pogovarjam z njim...če sem v stiski ga prosim, naj se mi javi in potem ga v roku nekaj dni sanjam...Moj starejši sin ga itak čuti, sta bila velika prijatelja, na začetku po smrti je kar vzel njegovo sliko in jo gledal, ter si nekaj kimal. No zadnje mesece tega skoraj ni več, jaz ga pa tudi ne spodbujam, če kaj pove pa to sprejmem.

Kako torej veš, kdaj nekoga zadržuješ tukaj?Ker to, da ne bi smela msiliti nanj je malo drastično, verjetno niti ni bilo tako mišljeno, morda le to, da se ne utapljaš v žalosti in živiš svoje življenje naprej???

Hvala za pojasnila smile

Pojdi na forum: Osebna rast in duhovnost