Iskalne možnosti (Stran 4 od 5)

Že nekaj časa kuham na indukcijskem štedilniku. Intuitivno, pa tudi fizično zaznavam, da hrana ni nič manj zdrava kot tista prej skuhana na električnem. Mi je pa pomiril tudi znanec, ki je profi na tem področju da indukcijski ne škodi zdravju nič bolj kot obični električni štedilnik. Če pa primerjamo te moderne štedilnike z dobrimi, starimi na plin, pa mislim da se vsi lahko strinjamo, da je hrana skuhana na plinskih dragače okusna oziroma je bolj okusna. Pa tudi voda za čaj na električnem nikol tko hit ne zavre kot na plinskem 

Kako že gre tista od Sidharte: "ker ne verjamem u telo, rad bi te vidu u srce..." :prst:
Drugače pa glede telesne lepote v povezavi z zrelostjo duše vseeno mislim, da ni nekih pravil, poznam precej resnično lepih žensk, ki premorejo ogromno notranje lepote in topline.

Se strinjam z Zoranom. Mislim, da je podobno tudi pri otrocih rojenih z Dawnovim sindromom. Ravno zadnjič sem gledala en prispevek na nacionalki, ko so se dobili otroci z downovim sindromom in njihovi starši na nekem srečanju. Starši, tisti, ki so govorili pred kamero, so se mi zdeli polni ljubezni in nekega globjega razumevanja povezanega z rojstvom tega otroka. Dajali so nek tihi vtis:  "vse bo še dobro, pomembno je le, da otroka popolnoma in z veliko mero ljubezni sprejmem".
Sicer, pa če se prav spomnim, je Marjan v eni njegovih knjig tudi pisal o tem, da je k njemu enkrat prišla ženska z avtističnim otrokom, se ne spomnim točno, vendar je Marjan odkril, da je otrok, njegova duša pravzaprav zdrava, ne rabi pomoči, zdravljenja, torej se je sama odločila za to, in sicer z namenom, da nauči svojih staršev lekcije brezpogojne ljubezni in sprejemanja drugačnih.

Ko ste pred kratkim omenjali mucke, me nekaj zanima....koliko časa je maček od doma, ko se gre "ženit"? Namreč jaz pobožno upam, da se ima naš črni maček lepo pri kakih mačkicah in da se bo kmalu vrnil, pogrešamo ga pa sedaj že ene tri tedne

Zoran, z nekaterimi stvarmi, ki si jih napisal se strinjam, z nekaterimi pač ne; vendar ne bom pisala več svojih pogledov na te stvari, ker bo nastala iz tega ena jara kača, pa še zmeraj bo na koncu vsak trdil svoje. Vsekakor pa cenim tvojo pomoč in nasvete in jih bom tudi upoštevala. :rose:

Za zaključek samo moje bistvo: rada bi samo vedela oziroma prišla v bistvo, v srž, v sam izvor vzorca ki je - strah pred življenjem oz izgubo nadzora. Nekje se je to moralo začeti in pod vse anksiozne motnje mora biti nek skupni imenovalec. Tega tu nismo našli, tudi razni psiholigi so recimo za okm dejali da so že obupali nad to motnjo in da nad tem da bi raziskovali od kje vzorec, pač za njih se tu konča, slepa ulica pač in oni tega ne bodo raziskovali, bodo pa predpisovali ljudem še naprej zdravila, zaradi teh pa ljudje ne bodo ozdraveli, le otopeli bodo. Jaz si pa ne morem pomagat sem radovedno bitje in mislim, da pri zadevi kot so anksiozne motnje, enostavno moraš biti radoveden, če želiš da boš prišel do odgovorov.

Mladen živjo!

Najprej naj povem da te razumem in da mi je na nek način jasno kako se počutiš...takoj ko sem prebrala tvoj post sem  vedela, da imaš ta vzorec strah pred izgubo kontrole, zgleda da je ta vzorec v ozadju vseh anksioznih motenj. Jaz imam namreč obsesivno kompulzivno motnjo in mi je bil ravno tako prepoznan ta vzorec. Poleg okm-ja in napadov panike v to skupino anksioznih motenj spada še agorafobija in socialna fobija ali v blažji obliki socialna anksioznost. Kolikor je meni znano se pri nekaterih ljudeh celo pojavlja kombinacija večih oblik (to more bit naporno     )
Zoran, si morda videl kdaj oz kako je vzorec nastal? To se mi namreč zdi zelo pomemben podatek pri razreševanju...
Da se vrnem gor na komentarje, sedaj ne morem citirat, pa bom kar tako:
Zoran, tudi meni si svetoval naj se na svoj problem ne osredotočam in naj ga s tem ne hranim, kar je dober nasvet, vsaj za večino drugih problemov. Vendar pa je pri anksioznih motnjah malo triky vse skupaj. Da bi jih enostavno ignoriral ne moreš, ker se ti te misli, strahovi ali panika enostavno vrinejo in so neznosni, nekaj moraš narediti z njimi, pri okm na primer obstajajo takoimenovani rituali da z njimi izničiš strah.
Mladen, zanima me kakšen si drugače po značaju? Bolj senzibile in občutljiv, nežen? KOlikor sem jaz do sedaj dobila vtis o teh motnjah, smo večinoma zelo občutljivi in čuteči ljudje. Sledi eno moje razmišljanje: A je možno da smo zaradi nekega dogodka, ki nam je posledično poškodoval astralno telo, tarča neke posebne vrste elementalov, ki se hranijo z našim strahom. Tole se mi zdi zelo možno,... upam da bo znal kdo podat svoje mnenje glede te možnosti.

Bachove esence in podobne zadeve so za kaj takega veliko preblagi, sodim po sebi, pa tudi na forumu nebojse sem našla podobne izjave.

Mladen in Uršika držim pesti za vaju in zase, da pridemo stvari do dna....kako že piše v svetem pismu... išči in boš našel. :prst:

lp vsem

Zoran, rdeča barva v katero odenemo velikonočna jajca, simbolično predstavljajo Kristusove rane, ki jih je dobil na križu. Potem, skozi zgodovino se je tradicija barvanja jajc spreminjala in ljudje so začeli barvati pirhe v vse možne barve in iz tega lahko danes vidimo že cele umetnine. Kar se tiče velikonočnega zajčka, pa res ne vem kako in zakaj.   Imam pa občutek, da je to bolj komercilne narave kot pa stvar tradicije, pa čisto možno da je kje iz Amerike prišlo...če mogoče kdo drugi kaj več ve...?

lp

Ja, tole kar predlagate z ovsenimi kosmiči, sem že tudi jaz slišala, preizkusila sicer še ne in morda naredim to enkrat; vendar pa zdaj iščem predsvem eno varianto, ki bi bila alternativa kolonhidroterapiji ali vsaj en približek tej alternativi. Kosmiči, suhe slive, donat itd. je vse kul, samo se mi zdi da ne bi bil učinek tako očiščevalen kot pri omenjeni terapiji; tisto so bolj nežne variante, ki po moje bolj poskrbijo za to, da greš na blato, ko si zaprt, kot pa da bi imele temeljit očiščevalen učinek kot ga ima kolonhidroterapija ali pa recimo (po mojem mnenju) otrobi. Hvala vseen za predloge :prst:  :rose:

Urška, hvala, res si dobra :rose: , vendar, če je samo v srbskem jeziku, potem raje ne, ker zelo slabo razumem srbsko, da bi tovrstno literaturo šla prebirat tako, da bi nekaj približno razumela, pa mi tudi ni.

Anja, tale tvoj hrček je res ful simpatico