Iskalne možnosti (Stran 60 od 72)

Molitev k materi zemlji

Se vam je že zgodilo, da ste obupani in izčrpani rekli: »Jaz ne morem več!«, dvigovali pogled kvišku in prosili boga, angele, nebesa, naj že enkrat pošljejo pomoč, znak, navodila, rešitev, odgovor … za težavo, sredi katere stojite.
Najsi gre za pomembno odločitev, ki jo odlašamo, ker ne vemo, kako bi se odločili … najsi gre za konkretno težavo, iz katere ne vemo rešitve … najsi gre le za splošen neopredeljiv občutek ujetosti, pomanjkanja radosti v življenju in volje, da napravimo stvari, ki si jih želimo pa nas nekaj vedno zaustavlja … Če smo bolj »duhovno« naravnani, navadno v takšnih situacijah prosimo za pomoč nebesne vodnike, angele, vnebovzete mojstre, boginje in bogove, ali pa smo že v s stanju, ko nam je vsega skupaj dovolj in se odzovemo z jezo, nemočnim besom, kuhanjem agresije in napadi panike. Če situacija dolgo časa traja, se na razdiralna čustva odzove tudi naše telo – pogosto s kožnimi izpuščaji, bolečinami v želodcu, glavoboli, utrujenostjo tudi po spanju in še kaj bi se našlo.

Najprej aktivnost

Če se že nahajamo v stanju besa in agresije, pride prav »prva pomoč«, da se začasno rešimo napetosti. Najbolje s pospešeno aktivnostjo, v kateri se dobro zadihamo in preznojimo. Dnevi so vse daljši in toplejši, zato tek, kolesarski ali rolarski izlet, moštveni šport ali vzpon na bližnji hrib pridejo še kako v poštev. Edini pogoj pri tem je, da se zares zadihamo in oznojimo. Tako se bosta agresija in jeza resnično »skurili«. Med gibanjem se večkrat tudi spomnimo, kako se z vsakim gibom mišic »kurita« jeza in napetost in postajata vse manjši.

Po aktivnosti, ko smo se telesno sprostili in nabili z energijo zemlje, je pravi čas za molitev in prošnjo za razrešitev zadeve. Tokrat se ne bomo obračali k nebu, temveč k zemlji.

V šamanski kulturi obstajata tako zgornji kot spodnji svet, ki sta natančneje opisana v prejšnjem članku o šamanizmu. V zgornjem svetu živijo nebesna bitja v  spodnjem svetu pa zemeljska, ki lahko postanejo naši varuhi, zaščitniki in vodniki, ki nas vodijo skozi življenje na zemlji. V zahodni kulturi ter z razcvetom new age-a smo se zahodnjaki posvetili predvsem navezovanju stika z zgornjim svetom. To pa je povzročilo neravnotežje v našem energijskem sistemu. Če se nekdo v meditaciji povezuje samo navzgor, bo »navzgor« tudi ostal. To vodi k neprizemeljenosti, neobčutenju svojega telesa, pomanjkanju energije za uresničevanje idej, ki jih skozi meditacijo dobimo, počutimo se sicer lahkotno kot peresce, vendar smo po drugi strani kot duh, nezmožni resničnega življenja. S povezovanjem navzgor ostaja zanemarjen spodnji svet, ki nam nudi zemeljsko podporo, vodstvo po življenju na zemlji in nas podpira z energijami transformacije in uresničitve idej z zgornjega sveta. Oba svetova sta za naše zdravje in dobro počutje pomembna, mi pa smo tisti, ki vzpostavljamo ravnotežje med njima, z ravnotežnim vzpostavljanjem stika.

Molitev k materi zemlji

Ko smo športno aktivni, se avtomatsko povezujemo z energijami zemlje, spodnjega sveta. Da to vez še okrepimo, se po aktivnosti zavestno (v mislih ali/ čustvih) povežemo z vibracijami narave, zemlje … občutimo, kako se iz naših podplatov vijejo korenine do središča zemlje, kako po njih poteka topla in domača energija, občutimo v celoti svoje telo, še posebej noge, medenico, trebuh. V mislih ali na glas nagovorimo zemljo kot živo sogovornico. Pogovor je najbolj jasen in hiter, če ga opravljamo v naravi, po možnosti sami.

Prosimo, kar želimo prositi … vprašajmo, kar želimo izvedeti. Ker smo ljudje že v naravi bolj naravnani na zemeljske vibracije kot na nebesne, ponavadi tudi odgovor pride hitreje od zemlje, pod pogojem, da smo odprti za informacije zemlje. Bolj specifično bo naše vprašanje, bolj specifičen odgovor prejmemo. Informacijo lahko pridobimo tudi prek bitij narave. Vprašajmo mater zemljo in jo prosimo, naj nam posreduje odgovor v toku sprehoda, prek elementov narave, rastlin, kamnov, živali …

Potem, ko vprašanje oddamo, se prosto odpremo za odgovor. Brez pričakovanj in miselnih iger v smislu: »Ali dobim odgovor od tega drevesa? Je tisti kamen pravi? Tisti sokol zgleda tako veličastno, sigurno dobim odgovor od njega …«. Nadaljujemo s sprehodom tako, kot da nismo nič vprašali. Pri tem brez dvoma zaupamo, da je bilo vprašanje oddano in da bomo, če je v naše absolutno dobro, v toku sprehoda prejeli odgovor. Na poti nam lahko nenadoma pritegne pozornost čisto običajen kamen, ki pa je nekaj »čudnega«, nenavadnega na najemu. To je pravi kamen. Lahko nenadoma pogledamo proti krošnjam dreves, ki jih v tistem trenutku spreleti ptica. Spet običajno, a vendar čutimo nekaj nenavadnega, posebnega ob tem. To je prava ptica. Lahko nenadoma zapiha veter in pred nami zašumijo listi nekega grma. To je pravi grm.

Preko čisto običajnih dogodkov, ob katerih nas nenadoma spreleti, da je nekaj nenavadnega na njih, dobivamo ljubeče odgovore matere zemlje. Le naokrog moramo hoditi z odprtimi očmi in ušesi. Velja tudi, da bolj kot smo nepristranski v sebi, bolj nepristranski in pravi odgovor bomo prejeli … manj kot skušamo miselno ali čustveno vplivati na odgovor, bolj je odgovor točen.

Posrednika, za katerega čutimo, da je nekaj na njem, vprašamo, kakšen odgovor nam prinaša. In poslušamo z odprtimi ušesi. Odgovor pride preko podobe v mislih, preko nenadnih čustev, odgovor se lahko zariše v mislih … Gledamo z odprtimi očmi ...odgovor nam lahko posrednik tudi pokaže. Odprimo se za vse znake iz narave, zaupajmo svoji duši, srcu ter moči matere zemlji in predvsem upajmo si sprejeti točen odgovor, ki vedno pride, če smo nanj pripravljeni in je v naše najvišje dobro.

Avtorica: Urška Korun
Link: http://pesemduse.blogspot.si/2010/05/14 … ri-zemlji/

Listne uši na pohodu

Tekst: Katja Podergajs
projekt “Skupaj za zdravje, človeka in narave”

Novice, da so na vašem vrtu mladi poganjki, ne poznate le vi. Tudi uši so o tem dobro obveščene. Tako kot vi komaj čakate pomlad, da začnete pridelovati hrano, to počnejo tudi mravlje. Iščejo dobro lego, da si zasejejo uši, in jih potem pravočasno pridejo pobrat. Temu se težko izognemo, lahko pa s pridelovalkami uši sklenemo dogovor in si razdelimo teren. V praksi to pomeni, da je potrebno ušem omogočiti boljšo ponudbo, kot so vaše izbrane rastline. Nekaj plevelov je ušem še posebej slastnih, zato bi jih bilo nespametno populiti: predvsem se navdušujejo nad osati in kamilicami. Če jim boste to pustili za pašo, bodo vašo zelenjavo pustile pri miru. Drugi pomembni ukrep je, da poskrbite, da vaša zelenjava ne bo preveč sočna. Če so rastline preveč gnojene, imajo zelo sočne mlade poganjke, ki se jim tudi uši ne morejo upreti. Zelenjava, ki raste z normalnim tempom, je manj slastna, ker pravočasno razvije tudi zaščitne grenčine, ki jih uši ne marajo. Zato si na vrtu lahko pomagamo tako, da rastline poškropimo z vodo, v kateri smo en dan namakali koprive. To pospeši »zapiranje« površine listov. S tem spodbudimo dozorevanje površine listov in ušem ni več tako slastno ugrizniti v njih.

Če so bile koprive namočene daljši čas, potem te vode nikakor ne smete uporabiti za škropljenje ali zalivanje po rastlini, ker jo boste »skurili«. Gnojilo iz kopriv je uporabno za gnojenje, vendar ga škropimo zelo skrbno, da se ne dotaknemo zelenega dela rastlin. Najbolje ga je uporabiti po dežju ali po zalivanju.

Kar sejete, to žanjete!

Ta rek ima veliko pomenov. Med drugim se v teh majskih dneh odloča tudi o tem, koliko težav lahko pričakujete na svojem vrtu. Če imate zdrava semena in sadike, če ste zemljo obdelali v pravem trenutku in če ste pri izbiri časa za setev upoštevali setveni koledar, si lahko obetate manj težav in več pridelka.

Preveč ljubezni zna škodovati tudi rastlinam, zato bodite še posebej pri začetku rasti pozorni, da ne zalivate preveč. Biodinamiki zares zelo malo zalivajo svoje vrtove. Vse postorijo, da bi rastline razvile čim bolj globoke korenine in bi si tako v sušnem obdobju znale same poiskati vodo. Tudi hranila iščejo v globinah tal in od tam prinašajo zakladnico vse bolj redkih rudnin, ki jih naši sodobni hrani močno primanjkuje.

Ne skrbite, da boste lačni – ne potrebujete tone pridelka. Potrebujete pa prav te dragocene rudnine, antioksidante in mnoge zdravilne učinkovine, ki jih lahko dobite le od rastlin, ki so znale same  poskrbeti zase.
Če že morate zalivati, zalijte enkrat obilno in pustite koreninam da »tečejo« za vodo. Nikakor ne zalivajte več dni zaporedoma po malem, ker boste s tem oblikovali plitev koreninski sistem, ki bo vso sezono odvisen od vaše intenzivne nege.

Kaj storiti, ko zaškriplje zdravje otrok?

Tekst: Katja Podergajs
projekt “Skupaj za zdravje, človeka in narave”

»Ne bi mu rad dajal zdravil,« pravi veliko staršev, vendar strah, pritiski okolja in nepoznavanje drugačnih poti, hitro zmehčajo večino zagovornikov naravnih načinov in zgodba se konča (začarani krog pa začne) z antibiotiki ali drugimi sinteznimi zdravili.

Včasih so ljudje temeljito poznali in na lastni koži preizkusili veliko naravnih zdravil, še preden so dobili svoje otroke. V učinkovitost te ali one zdravilne rastline jih niso prepričevali oglasi v časopisih, temveč je bil to del njihovih lastnih izkušenj. Če ste sami preizkusili, kako hitro upade vročina, ko spijete sok rdeče pese ali kokosovo vodo ali namažete stopala s kisom, potem že veste, da lahko uporabite te metode tudi pri otroku. Če ste na lastnem grlu preizkusili moč in odtenke delovanja islandskega lišaja, ameriškega slamnika, cimeta in medu, Molkosana ali žajblja, potem ti pripravki za vas niso teorija, temveč resnično poznate pravila njihovega delovanja in veste, kaj lahko od njih pričakujete. Enako velja za učinke probiotikov pri driski, zaprtju, kandidi.

Kako izbrati?

Danes postaja odločanje za naravne pripravke vse bolj zapleteno. Najprej zato, ker je vse manj kakovostnih naravnih pripravkov. Če za določeno rastlino preberete, da je zdravilna, potem pa se z njo srečujete v obliki pripravka, v katerem je ta zdravilna moč uničena, boste sklenili, da se na moči narave ni zanašati. Če poznate izvorno kodo živega in učinkovitega pripravka, potem boste hitro prepoznali čaj, ki je razdišan, alge, ki so oksidirane, aloe vero, ki je izhlapela, ali kakšen drug pripravek, ki je izgubil svojo moč.

V poplavi prehranskih dopolnil in naravnih zdravil se res ni enostavno znajti. Le peščica izdelkov je zares klinično preizkušenih in registriranih kot naravna zdravila. Registracija pa je drag in zamuden proces, ki si ga lahko privoščijo le večji ponudniki. Hkrati so pravila igre na tem področju takšna, da morajo tudi tisti, ki si res želijo narediti popolnoma naravne izdelke, recepturo pogosto prilagoditi zahtevam farmakopeje. Sirupa proti kašlju na primer nihče ne dela na osnovi javorovega ali agavinega sirupa, ker bi potem morali klinično dokazovati tudi ustreznost vsake sestavine teh sladil. Namesto tega uporabijo kakšno od sladil, katerih sestavine so že na listi poznanih, npr. beli sladkor ali sorbitol. Če želijo, da bi bil izdelek označen kot ustrezen za diabetike, so prisiljeni izbirati med umetnimi sladili, kljub temu, da bi verjetno znali isti pripravek narediti tudi s čim bolj zdravim, vendar bi v tem primeru tvegali, da izdelka ne bodo mogli registrirati. 
Prepoznavanje učinkovitih pripravkov nam sodobna zakonodaja vse bolj otežuje. Proizvajalcem se nalaga vse več postopkov, ki naj bi navidezno varovali naše zdravje, v resnici pa pogosto ubijajo moči v pripravkih. Tako so začeli pasterizirati med in obsevati veliko zdravilnih zelišč, zaradi zahtevane trajnosti pa morajo proizvajalci dodajati tudi vnaprej določene konzervanse, ki lahko vplivajo na zdravilnost celega pripravka.

Zavajajoče označevanje ali zavajajoča zakonodaja?

Interesi kapitala in farmacije zelo subtilno omejujejo prostor naravnim izdelkom. Tako so pred  kratkim stopila v veljavo pravila, da pripravki, ki v dnevnih odmerkih presegajo teoretično določene priporočene vrednosti, ne smejo biti na prostem trgu. Če torej kakšen sadež vsebuje veliko vitamina C, po tej definiciji postane zdravilo in kot takšno ne more biti več v prosti prodaji.

Po drugi strani pa se na embalaži ne smejo več navajati snovi, ki v dnevnem odmerku vsebujejo manj kot tretjino priporočene vrednosti. Naravni pripravki so se tako znašli med dvema ognjema. Če so preveč učinkoviti in to lahko dokažejo, potem jih ne smejo prosto prodajati, ker jih morajo registrirati kot zdravilo. Če so količine manjše od tretjine dnevno predpisanih, pa jih ne smejo niti navesti, kaj šele, da bi nam povedali kaj o njihovem učinkovanju. Da bi bilo vse še bolj absurdno, so RDA vrednosti plod teoretičnih ugotovitev, ki pogosto temeljijo na vnosih zelo neučinkovitih sinteznih vitaminov in rudnin. Tako je npr. priporočeni vnos kalcijevega karbonata 1000 mg, od katerih bo za telo uporabnih le nekaj odstotkov. Ko pa nekdo ponuja naravni pripravek, ki v dnevnem odmerku vsebuje npr. 200 mg kalcija, mu naša zakonodaja tega ne priznava kot zadostno količino, kljub temu, da dejanski izkoristek večkratno preseže tistega, ki ga dosežemo z anorganskimi oblikami.

V naravi res ni rastline, v kateri bi bili prisotni vsi vitamini in rudnine v točno takšnih odmerkih, kot jih je naša teoretična znanost označila za RDA (priporočeni dnevni vnos). Zato nam farmacija ponuja multivitaminske ali multirudninske pripravke, v katerih nam obljubljajo vse kar mi ali naš otrok potrebujemo za zdravje. V strahu, da otroku ne bi zmanjkalo kakšne pomembne snovi, in v nemoči, da bi ga navadili na uživanje sadja in zelenjave, mnogi starši uberejo lažjo pot in se zadovoljijo s tem, da otroku servirajo vsaj kakšno »čudežno tabletko« na dan. Če res želite prehrani svojega otroka dodati vitaminsko-rudninske priboljške, potem posegajte po tistem, kar v sebi še ohranja usklajenost in modrost narave. Pripravki, kot so sok aloe vere, zelena magma (ječmenova trava), kakovostne klamatske alge ali chlorela, pivski kvas ali melasa, morda v teoriji res ne zadostujejo RDA odmerkom, vendar v praksi (in tudi v kliničnih študijah) potrjujejo, da zares delujejo blagodejno (razkisajo, razstrupljajo, zapolnijo primanjkljaj potrebnih hranil, pomagajo pri brezhibni obnovi celic in ohranjanju dednega zapisa).

Kako izboljšati imunski sistem otroka?

Vsa omenjena živila na naraven in temeljit način vplivajo tudi na krepitev imunskega sistema pri otroku. V veliko pomoč so tudi pripravki na osnovi kakovostnega medu in propolisa (ne pozabite, da propolis deluje tudi proti bakterijam, odpornim na antibiotike).

Zelo priporočljivo je v prehrano otroka vpeljati kokosovo maščobo. Zaradi lavrinske kisline (ki je je približno 50 %) kokosova maščoba spodbuja imunski sistem in direktno deluje proti patogenim bakterijam, kvasovkam, zajedavcem in virusom.
V zadnjem času je znanih vse več pozitivnih izkušenj s kolostrumom. Gre za močno naravno spodbudo imunskemu sistemu. Za razliko od dojenčka, se teliček rodi brez imunskih snovi. Vse, kar potrebuje njegov imunski sistem, dobi z uživanjem kolostruma – mleziva, ki ga krava izloča takoj po telitvi. V tem mlezivu je zelo veliko imunskih snovi. Če otrokov imunski sistem kaže težave pri obvladovanju določenih patogenih organizmov, ali če je delovanje imunskega sistema zmotilo preveč zdravil, je uživanje kolostruma lahko način, da »imunski računalnik« naloži nov softver, ki bo telo ponovno spomnil, kako pravilno ukrepati ob srečanju z različnimi patogenimi organizmi. Seveda pa je tudi na tem področju potrebna pozornost pri izbiri pripravkov. Najbolje je izbrati kolostrum iz ekološke pridelave. Drugi pomemben pogoj je, da gre za kolostrum, ki mu niso odvzeli maščobe, ker se zelo veliko koristnih učinkovin nahaja prav v njih.

Res prepovedano za otroke?

Na velikem številu naravnih zdravil zasledimo napis, da so prepovedana za otroke do določene starosti. Za ta stavek se odločijo organi, ki registrirajo naravna zdravila, vsakič, ko proizvajalec ne more predložiti študij, opravljenih na populaciji otrok ali nosečnic. Ta oznaka je tudi na vseh zdravilih, ki vsebujejo alkohol, ne glede na dejstvo, da je le-tega v dnevnem odmerku pogosto veliko manj, kot ga je v kozarcu jabolčnega soka.
Torej, oznaka, da pripravek ni za otroke, ni nujno prepoved. Dobro se je pozanimati o razlogih za takšno označevanje in mehanizmu delovanja posameznih pripravkov, saj lahko tako sami ocenite, kakšno je tveganje in kakšne so koristi. Občasna uporaba katerega od  naravnih zdravil, četudi otrok morda še ne dosega postavljene meje, je po izkušnjah mnogih staršev boljša izbira, kot posledice, ki jih prinaša uporaba antibiotikov ali drugih močnih zdravil.

Splača se vedeti

Do informacij o delovanju različnih zdravilnih rastlin in prehranskih dopolnil ni tako težko priti. Res je, da ni vse zapisano na škatlicah in v oglasih, vendar je na voljo veliko knjig in kakovostnih prispevkov ter delavnic in predavanj, ki nam pomagajo sestaviti celostno sliko. Globalizacija računa s tem, da vas je strah, da se vam ne da, ali da menite, da za to nimate časa in potrebnega znanja. Računajo s tem, da bomo v strahu pred napako raje verjeli titulam, naročenim študijam ali priporočilom le navidezno neodvisnih ustanov. Odločitev je vaša, odgovornost tudi.