Iskalne možnosti

Hvala za izčrpen odgovor.
Da lahko sprejmem to, da je problem v tem napisano zgoraj, vendar po moje ne iz naslova, da sem nekaj več pač pa da težko srpejemam ljudi, ki funkcionirajo tako kot je videti v današnjih časih, ko nihče več ne uporablja možganov za nič.
Pa ne, da bi jih s tem poniževal, samo težko sprejemam to, da večina namenoma počne napake in to že take osnovne, ko je vsakemu jasno, da je to narobe. Ves čas se nekako trudim prevzgojiti ljudi, čeprav to ne gre. Skušam jim dopovedati, da to in to počnejo narobe, čeprav je to nesmiselno.
Zato se bolj kot ne zadnje čase borim s tem, da ne vidim več tega ali da ne komentiram ali kakorkoli miselno reagiram na te neumnosti, ki jih počnejo na cestah, v službi in okolici kjer sem. Tudi to je zame zelo težko, ker težko dojemam da se ljudje tako obnašajo in potem mi po glavi letijo misli, pač o tem naprimer dotičnem človeku, ki vozi čez rdečo luč ne semaforju in skoraj zbije pešca. In takih prigod je vsakodnevno na desetine. To me potem spravlja v slabo voljo in jezo in tega se zavedam. Zato zadnje čase poizkušam čim bolj spregledati te zadeve, ker se me ne tičejo in kontrolirati misli, da te zadeve nimajo učinka pri meni. Čeprav mi ne gre najbolje.

Kar se tiče reikija imam narejene dve stopnji, ker ni bilo s prakticiranjem reikija nobenega učinka na meni sem nehal s tem, ker sem imel željo pozdraviti določene zadeve pa je bilo stanje isto, nobenega izboljšanja, tudi ko sem bil čisto brez energije, sem delal reiki, sem bil še vedno brez energje, se pravi nobenega učinka.

Glede energije, mi je bilo vedno čudno, ker me otroci in živali takoj sprejmejo, medtem ko odrasli, pa kot da sem kužen. Priznam sicer, da nisem človek, ki zelo enostavno naveže stike z ljudmi, pač pa rabim za to kar nekaj časa. Vendar s tistimi, ko se povežem z njimi, vedno radi ostanejo v stikih.
Nekako sem tudi že prišel do tega zaključka, da sem  na tem planetu zato, da se naučim novih stvari. Vendar sem si očitno zadal precej težko in zahtevno nalogo, ker imam dostikrat občutek, da sem obstal in ne glede na to kaj naredim ne gre naprej. Zavedam se tudi, da obstajajo stvari, ki so daleč od našega dojemanja in so tako zelo močne, da si niti predstavljati ne moremo. Zavedam se, da obstaja nekaj več, precej več. Vendar kljub vsemu moram živeti, danes in tukaj in s temi ljudmi in okoljem okrog mene. In ko so vsi na dopustu se jaz spopadam s tem, kaj čem sploh it na dopust, če nimam kam it in s kom. In to se vleče že nekaj let. Očitno je da rabim neko usmeritev v katero smer it.

Hkrati imam zelo močan občutek, kot da poizkušajo neke čudne entitete voditi moje življenje. Kajti kadarkoli se zgodi, da sem dobre volje in vesel, takoj z vsemi silami pritisnejo name, da sem spet slabe volje in slabega počutja. Od kod to izvira in iz kje, nimam pojma, niti ne vem zakaj se nekaj tako zelo trudi, da nikoli nisem več kot en dan vesel in dobre volje.
Še enkrat hvala za odgovor, bom prebral zadevo o motečih vzorcih in naredil, kot je opisano.